Kako osvojiti moškega?


Vrnimo se 8 let nazaj, ko 17 letna Ana piše članek za Smrkljo o tem, kako osvojiti nedostopnega fanta. Članek piše s pomočjo googla in tega kar je prebrala, ker iz izkušenj pač ne more pisati. Ampak vseeno se ji zdi, da bo članek kateri mogoče pomagal do njenega cilja.

Sedaj nimam več 17, vmes sem prebrala še nekaj člankov kako osvojiti fanta, no pa redno gledam Matthewa Husseya, ki stoji za knjigo How to get a guy. Hkrati pa sem dobila tudi nekaj praktičnih izkušenj. Dejstvo je, da starejši kot smo, iskanje partnerja ni več tako enostavno kot je bilo pri 17ih. 

Če si predstavljam, da bi bila novinarka za eno od ženskih revij ...
... ali spletnih strani, bi šli nasveti verjetno v smeri nosi rdečo šminko, obleči obleko, ki poudari tvojo postavo, nasmehni se mu, zasuj ga s komplimenti, obuj visoke pete, da poudariš svoje noge, tole mu napiši v sms. (Ravnokar sem ugotovila, da bi tole spisala brez da odprem Google.) Razen če so se ženske revije zelo spremenile v času odkar sem nazadnje katero od njih odprla?

Nasvet za osvajanje v tej objavi je en sam in najdeš ga na koncu objave. Tako da, če želiš, lahko ta del objave preskočiš.

Za vse ostale bom naprej spregovorila tem kaj moraš prvo narediti pri sebi, ker fanta dobiti je konec koncev najlažji del. Ampak jaz nočem, da dobiš katerega koli fanta, jaz hočem, da dobiš tistega, ki te bo imel res rad in se bo ujemal s tvojim življenjskim slogom. Zapomni si, če spodnjih stvari nimaš pri sebi razčiščenih, boš privlačila, kar je v tvoji podzavesti. Verjemi mi, to ponavadi ni najboljše (vsaj po mojih izkušnjah). Ti pa ne obljubim, da tudi če to vse upoštevaš, da bo pravi tisti prvi, ki ga boš spoznala, je pa zagotovo večja verjetnost.

Ali se imaš rada?
Preden se spustiš v kakršnokoli razmerje ne glede na to ali v resno razmerje ali v friends with benefits ali karkoli tretjega, moraš to razčistiti pri sebi. To, da se nimamo radi, se ne počutimo vredne nas lahko hitro pripelje v slabo razmerje in hkrati lahko zaradi tega dlje kot je potrebno ostaneš v takem razmerju. Če se ti zdi, da nisi čisto tam, najprej delaj na tem. Verjemi, da si boš hvaležna, ker nihče te ne bo mogel osrečiti, če se ne boš najprej sama.

Kaj hočeš od svojega življenja?
Ker pač to, da imaš tipa ne bo rešilo nobenega problema, sploh pa ne tega kaj hočeš v življenju. Že s študijem/kariero, si se zelo verjetno usmerila v določen življenjski slog. Če pa res ne veš kaj bi počela v življenju, pa je zelo verjetno, da imaš v svoji glavi sliko, ki pa si je mogoče ne priznaš. Ugotovi prvo kaj je tisto, kar veš, da te bo osrečevalo. Če veš, da je to služba z dohodkom, ki ti omogoča željen življenjski slog, 2 otroka in mož, je to-to. Mogoče si želiš potovati po svetu in delati na svojem računalniku s plaže. Mogoče si želiš imeti luksuzen življenjski slog. Ali pa si ena tistih, ki je odločena uspeti na kariernem področju in nekoč voditi veliko podjetje.  Kar hočem je, da dobro premisliš kaj si želiš na področju kariere, hobijev, prostega časa, družine, tvoje neto vrednosti življenjskega sloga (nizek, srednji, visok) in mogoče še o katerem drugem področju, ki ti je pomembno vendar ga nisem omenila.  

Kaj si resnično želiš od svojega ljubezenskega življenja?
Če si zdaj misliš Ana, blog o tem kako osvojiti fanta je to, mislim da je jasno, da hočem fanta. Stvari niso tako enostavne, ker se moraš prvo iskreno pogovoriti s seboj kaj dejansko hočeš. Hočeš resnega fanta, hočeš nekoga za eno noč ali nekaj noči, hočeš prijatelja z ugodnostmi, hočeš neko napol zvezo, zato da imaš nekoga ob sebi. Ker čisto mogoče je, da vsem razlagaš, kako si želiš resnega fanta v sebi pa na to nisi pripravljena. S tem boš sebi prihranila, kar nekaj drame v življenju.

Kakšnega fanta pa sploh hočeš?
Ko si razčistila odgovore na prva tri vprašanja je čas za mojo najljubšo temo STANDARDE. O njih sem pisala že tukaj. Zakaj to poudarjam? Ker različne oblike razmerij zahtevajo različne standarde. Za nekoga s komer želiš preživeti večji del življenja in bo tvoja najbližja oseba, boš imela popolnoma drugačne standarde, kot za nekoga, ki ni toliko vpet v tvoje življenje. Če si želiš nekoga za resno zvezo, moraš najti osebo, ki ti je podobna, torej da se ujemata v vrednotah, so vama všeč podobne stvari, da hočeta isti življenjski slog. Če boš imela nekoga s katerim boš občasno preživljala čas je to lahko tudi oseba, ki je tebi popolnoma nasprotna. V vsakem primeru pa si zapomni, ti se boš spreminjala, imela boš vedno nove izkušnje in s tem se bodo tudi tvoji standardi spreminjali.

In zdaj končno, tisto kar je dejansko povezano z naslovom objave – nasvet za osvajanje:

Bodi to kar si!
Disclaimer: Vedno se mi je zdela največja ironija vseh člankov o osvajanju ravno to, prvo ti dajo pet, šest nasvetov kako ga osvojiti in zadnji nasvet je vedno bodi to kar si. Torej najprej ti povejo kako moraš izgledati in kako se obnašati, potem ti pa napišejo bodi to kar si.

Zdaj pa resno, bodi to kar si. Če imaš zgornja vprašanja, ki sem ti jih postavila razčiščena pri sebi, v to verjameš in to izžarevaš, ne boš potrebovala rdeče šminke ali visokih pet, ki ti poudarijo noge, da ujameš njegovo pozornost. Če obožuješ rdečo šminko in se z njo počutiš samozavestno jo nosi, če se odlično počutiš samo z maskaro ali brez ličil, potem bodi brez. Če se odlično počutiš v visokih petah jih obuj, če so tvoji najdražji čevlji v omari športni copati in se v njih najboljše počutiš, jih imej obute. Imej oblačila v katerih izgledaš urejeno, ampak se ujemajo s tvojim stilom (Razen v redkih primerih, ti tisti hoodie v katerem doma živiš in je v tvoji omari že 10 let ne bo naredil usluge, ne glede na to kako je udoben.) Predvsem pa se moraš dobro počutiti v svoji koži, biti sproščena, dobre volje (Dejstvo je, da če bo to tvoj najslabši dan v mesecu/tednu/letu se tako ali tako ne boš počutila najboljše in takrat ni najboljši čas za osvajanje.) in samozavestna. Če je nekdo, ki je na isti valovni dolžini kot ti se bo zgodilo, če ni se pač ne bo. Ampak nikoli ne pozabi, da je na svetu cca. 1 milijarda tipov izmed katerih lahko izbiraš.  




Zakaj za vsaj en mesec v tujino

Če bi bilo po moje bi vsakogar poslala vsaj za en mesec v tujino. Sama se do sedaj skupno preživela zaradi dela/študija v tujini eno leto. In lahko rečem, da je bil to čas, ko sem se največ naučila, tako o sebi kot o življenju. 
Preden pa začnem naštevati razloge bi rada poudarila še nekaj. Lahko greš v tujino tudi tako, da od tega ne odneseš čisto nič, ampak to je potem dolgočasno. 

Odrasteš
Ko prideš v tujino, ne glede na to ali gre za delo ali šolanje si porinjen v drugačno kulturo. Kar pomeni, da si hitro porinjen iz cone udobja. Hkrati pa se naučiš kako odreagirati v določenih situacijah in spoznaš koliko lahko v resnici preneseš. Ker kljub temu, da se lahko ista situacija zgodi doma, ni isto. Po mojih izkušnjah se situacije zdijo bolj naporne in zapletene, verjetno že zaradi tega, ker če ne drugega je jezik, ki ga govorijo tam popolnoma drugačen. Na drugi strani lahko doma stvari malo razvlečeš in se izogibaš situaciji v tujini, pa jo glede na omejen čas moraš hitro razrešiti.

Postaneš samostojen
Nekateri bolj drugi manj. Če si bil že prej precej samostojen so tukaj samo še neke nianse, ki se tičejo bolj kot ne tega, da sedaj nimaš staršev za sabo, ker si v tujini po drugi strani moraš pa vse stvari urejati v tujem jeziku. Največ tukaj definitivno odnese nekdo, ki še ni imel priložnosti biti samostojen, ker kar naenkrat moraš sam poskrbeti da so računi plačani, da so vse uradniške stvari urejene, da imaš hrano, da so oblačila oprana, itd. Po drugi strani pa se ta samostojnost lahko obrne tudi v to, da teh par mesecev ti ni mar za nič in samo uživaš. Oboje te bo zagotovo nečesa naučilo.

Bolj si sproščen
Ker si v tujini omejeno časa in ker te nihče ne pozna si, seveda do ene meje, po določenem času veliko bolj sproščen in več si upaš. Sploh če veš, da bodo te stvari ostale tam in ti ne bodo sledile domov.

Postaneš bolj odprt
Kar naenkrat si tujec v neki državi in ne glede na to koliko se domače počutiš si še vedno tujec. Hkrati pa spoznaš druge kulture in ljudi z različnimi ozadji. Mene je tujina definitivno naučila, da smo ljudje vsi enaki in da je na koncu osebnosti tista, ki odloči ali je oseba dobra ali slaba. 

Pripravljen si na vse
Shit happens. Ljudje, ki jih imaš za prijatelje se spremenijo v sovražnike, zgodijo se dogodki, ki si jih nikoli nisi predstavljal ali pa si bil prepričan, da tebi se pa to ne bo zgodilo. Ampak hkrati se pa zelo na hitro tudi naučiš reševati takšne situacije saj si v to prisiljen, sploh če si sam in nimaš nikogar, ki stoji za teboj. Hkrati pa se naučiš prositi za pomoč, ko jo resnično potrebuješ, ker pač včasih ne zmoreš vsega sam.

Naučiš se novega jezika ali izboljšaš znanje
Bodimo realni pri nas potrebuješ vsaj angleščino, če ne že drugega tujega jezika. In ravno to, da si nekaj časa v tujini, te prisili, da govoriš v tujem jeziku. Pa naj bo to angleščina ali kateri drug jezik. Ne glede na vse, tudi če jezika države kamor greš ne znaš, se naučiš vsaj razumevanja osnovnih fraz in izgovorjave osnovnih besed.

Ceniš svoj dom
Ko si enkrat v tujini začneš na svojo državo gledati drugače. Vidiš prednosti svoje države pa tudi pomanjkljivosti. Kljub po določenem času začneš pogrešati skrite kotičke svojega doma in na trenutke lažje življenje.

Ugotoviš, da imaš več stvari kot jih potrebuješ
Že samo če se ozrem ta trenutek okrog sebe po svoji osebi vidim, koliko stvari, ki jih imam in jih ne potrebujem. Tega se pa še posebno zaveš, ko se odpraviš v tujino, saj si že na začetku omejen s prtljago in dobro premisliš, kaj boš vzel s seboj. Ko se vračaš domov si spet omejen, tako da včasih kakšno stvar kupiš bolj premišljeno, ko bi jo recimo doma.

Stvari, ki so doma samoumevne drugod niso in obratno
To je ena od stvari, ki te tudi prisili, da stopiš iz cone udobja. Če samo primerjam ZDA in Slovenijo, oni imajo nižje davke, mi pa več stvari ''brezplačnih''. Kaj je boljše? Razlika je v hrani, določene izdelke dobiš lažje tukaj, določene lažje tam. (Hello pumpkin spice, ki ga pri nas še nisem zasledila in pire korenčka, ki ga v Franciji dobiš povsod, pri nas pa zelo težko).

Veliko življenjskih izkušenj v kratkem času
Če greš ven, če si majčken več upaš odneseš od takih izkušenj ogromno. Tudi če si introvert (in sama sem introvert, trust me on that). Ja, bo naporno, pridejo dnevi ki so najboljši v tvojem življenju, pridejo dnevi, ko jočeš, pridejo dnevi, ko se znajdeš v situacijah, ki se ti zdijo nepremostljive. Doživiš res ogromno. In naučiš se ogromno. Na koncu pa ugotoviš, da so ti tisti težki trenutki, dali največ. Ko pa se enkrat zaveš kaj ti to dejansko da, se lahko zelo hitro znajdeš na tem, da si želiš še več tega.

Soočiti se moraš s svojimi problemi
Nekatere težave ostanejo doma, spet druge ti sledijo. Včasih ti ne preostane drugega, ko da se z njimi soočiš, ker ti to lahko drugače uniči celotno bivanje v tujini. Ali pa jih samo prineseš s seboj v tujino, pustiš da te mučijo in ti sledijo potem tudi ko se vrneš domov. Je težko, ampak definitivno vredno.

Za konec
Ne glede na vse, kar sem sama doživela (in ni bilo vse najlepše), bi še vedno vsakega poslala vsaj za en mesec v tujino ali na delo ali na študijsko izmenjavo, ker preprosto dobiš neprecenljive življenjske izkušnje, ki jih težko dobiš kjerkoli drugje. 

Sončni vzhod. Mislim da je bil ta sončni vzhod prvi, ki sem ga videla in ta se je zgodil v NYC.



Ali sem se zredila v ZDA?


Sončni zahod je že na obzorju, moji koraki stopajo po poti in ušesih odzvanja But I got the, I got the, I got the power, ki jo pojejo Little Mix in vse kar čakam je, da ne obupam preden ura zavibrira. Končno je konec. Uro ustavim pri 5 kilometrih in času 30 minut in 53 sekund.

Prva stvar, ki sem jo občutila je bilo razočaranje. Lani sem ob takem trenirala za pol maraton, ki sem ga pretekla v dveh urah in eni minuti in še maja sem na DM teku pretekla na zahtevni progi prvih pet kilometrov od devetih v 28ih minutah.


WTF se je zgodilo?

Pa pojdimo na konec leta 2018, ko sem že vedela, da me čaka 4 mesece Francije in 4 mesece ZDA. Takrat sem si rekla, letos si še lahko privoščim potem pa na zdrav življenjski stil do konca življenja. Dvakrat se je ponovila ista zgodba. S tem, da je bila v drugo hujša.


Zgodili so se francoski rogljički …

… vreče magdalenic, ki so izginile v dveh dneh, masleni piškoti s čokolado in druge sladke pregrehe. Še vedno me je reševalo dejstvo, da sem redno tekla in predvsem, da sem si sama kuhala in se trudila, da so jedi zdrave. Kar je pomenilo, da sem meseca maja brez težav pretekla DM tek v spodobnem času.


Potem pa se je zgodila Amerika.

V kampu se boš itak zredila, je bilo tisto, kar sem slišala še preden sem šla. In res sem se. Ampak rada bi se osredotočila na celoten življenjski stil v kampu, ne samo hrano. Noči so bile prevečkrat prekratke, zapletla sem se v toksično razmerje, ki mi je jemalo energijo. Pred seboj razen dela nisem imela nobenega konkretnega cilja. Čeprav sem si želela pisati blog, kar nekako nisem imela več energije in vse skupaj se je dogajalo tako hitro, da sem na koncu obupala. Bile so situacije, ki so me spravile v jok. Energije nisem imela. Tekla nisem skoraj nič, mogoče 10x-15x v celem poletju. Preprosto nisem šla, čeprav mi tek veliko pomeni.


In potem je tu hrana.

Ja, imela sem priložnost jesti ''zdravo'' in trudila sem se od časa do časa. Ampak poleg tega, sem pa pojedla tudi ogromno tistega, česar se doma nisem skoraj dotaknila – sladic. In palačink z Nutello ali arašidovim maslom za zajtrk. In spet sem v večjih količinah pila sokove. V štirih mesecih sem v telo spravila toliko sladkorja kot prej v treh letih skupaj. In ne, to ni šala. O hrani na potovanju pa niti ne bom začela.


Tek danes je bil resen opomin.

Predvsem na to, kaj se zgodi, če se preprosto prepustiš temu, da te okolje posrka. Jaz sem imela srečo. To obdobje je trajalo samo štiri mesece in posledice še vedno niso tako hude. Nekateri so ujeti v to življenje, ki traja leta ali pa do konca življenja in ne najdejo ven izhoda.

Kako naprej?

Pot nazaj ne bo lahka, ampak cilji za naslednje leto so že postavljeni. Predvsem si bom sedaj vzela nekaj časa zase. Iz razloga, da se končno res dobro naspim brez čepkov za ušesa, ki so mi delali družbo skoraj vsako noč zadnje 4 mesece, da uredim prehrano, se začnem spet redno gibati in delati na svojih ciljih. Ta trenutek namreč najbolj od vsega potrebujem malo rutine v svojem življenju, pa naj se to sliši še tako dolgočasno.




Top 4 meseca avgusta


Mesec september je tukaj in že nekaj časa nazaj sem videla eno dobro idejo, ki bi jo rada vpeljala na svoj blog, in sicer vsak mesec bom poskušala s tabo deliti štiri stvar, nad katerimi sem bila najbolj navdušena tisti mesec, naj bo to članek, blog objava, video, izdelek, lokal, dogodek, itd. Tako boš tudi mogoče odkrila kaj, kar ti bo olajšalo tvoje življenje.

In ta mesec me je navdušilo naslednje:

Športne hlače s stranskimi žepi.
Že kar nekajkrat sem opazila tekaške hlače z globokimi stranskimi žepi in priznam, da so me mikale in ko sem jih imela priložnost kupiti za 15$, sem rekla zakaj pa ne. Prvič sem jih oblekla za pohod na Lafajette. Moj telefon je šel v stranski žep in moj telefon je velik. Žep se mi je zdel zelo priročen iz razloga, da lahko telefon hitro kadarkoli vzamem ven in naredim nekaj fotografij in ga pospravim. Na koncu se je dejansko izkazal za zelo uporabnega. Telefona nisem sploh čutila in hkrati je dejansko varno ostal na svojem mestu (čeprav bi bil še vedno bolj zadovoljna, če bi žep imel zadrgo). In ker sta dva žepa, lahko enega izkoristim za prigrizke, kar pomeni dvojno zmago. Tako, da to lahko rečem, da je bil zagotovo nakup meseca.

En žep za mobitel in en žep za snack :D 

Franconia State Notch Park
Ta mesec sem obiskala tudi Franconia State Notch Park, in sicer 14 km dolgo krožno pot, ki vodi na goro Lafayette. Prehodili pa smo tudi delček Appalachian trail, ki je najdaljša pohodniška pot na vzhodni obali ZDA. Nori razgledi in dobra telovadba. Več o njej pa bom delila v eni od naslednjih objav. 


Nasvet za navade
Zadnjič sem v enem od video, zasledila en top nasvet za navade. Nasvet se je glasil, ko uveljavljaš novo navado je ni potrebno početi vsak dan, vendar si nikoli ne smeš vzeti ''pavze'' dveh ali več dni zaporedno. Tako imaš lahko še vedno vsaj 3 dni v tednu, ko si novo navado uvajala, čeprav si imela 4 dni pavze.

Knjiga: Napoleon Hill: Think and grow rich
Prva knjiga, ki sem jo v celoti prebrala na Kindle. Ta knjiga je bila mojem seznamu že zelo dolgo, predvsem iz razloga, ker je bila povsod omenjena kot ena najboljših poslovnih knjig. Po tem, ko sem jo prebrala razumem zakaj. Knjiga je kljub temu, da je stara preko 100 let še vedno polna nasvetov, ki so uporabni tudi danes. Predvsem pa lepo pokaže, da se prav veliko ni spremenilo. O tej knjigi bom zagotovo še veliko govorila, ker je res dobra in jo vsakemu priporočam v branje.




Katere navade sem obdržala še po enem letu?


Facebook me je opomnil, da je eno leto odkar sem se lotila mojega izziva z novimi navadami, ki sem jih vpeljala v svoje jutro. Izziva se z veseljem spominjam, zato sem se odločila zapisati še eno follow up objavo. In največje vprašanje je, ali se je katera od navad sploh obdržala po enem letu.

Pregled navad 
Katere so tiste navade za katere sem se odločila, da jih vpeljem v svoje življenje?

Vstajati sem začela ob 6ih zjutraj in kasneje še prej. Ta čas sem si vzela zase in za večino ostalih navad, ki sem jih vpeljala.

Branje sem vključila v svojo jutranjo rutino in si zadala, da vsak dan preberem vsaj nekaj strani v knjigi.

Odločila sem se da bom vsak dan zapisala tri stvari za katere sem hvaležna tisti dan.

Ker sem veliko preveč časa preživela na Instagramu in Facebooku, sem se odločila, da moram ta čas vsaj malo omejiti, ker vem da bi ga lahko porabila veliko bolj kvalitetno.

TO-DO lista
Z TO-DO listo je moje življenje lažje in tako je moj dan veliko bolj organiziran, saj vem kaj točno moram narediti, vendar je nikoli nisem redno uporabljala.

Meditacijo sem si vedno želela poskusiti saj naj bi te umirila, vendar si nikoli nisem zares vzela časa zanjo. To je bila tudi edina navada, ki sem jo želela prakticirati zvečer.

Kako je izgledalo moje zadnje leto?
Ko sem začela z vpeljavo navad, sem večino časa preživela doma v iskanju študentskega dela, zato začetek skupaj z začetno motivacijo sploh ni bil težak. Potem sem od septembra od konca septembra delala, nato štiri mesce preživela v Franciji, preživela mesec doma in sedaj zadnja dva meseca preživela v ZDA. Glede na pestrost predvsem v letu 2019, je logično, da se vse navade niso obdržale.

Kaj se je zgodilo z navadami?
Večina navad je logično propadla, ker po 31. 12., ko sem zaključila izziv, nisem imela več ''motivacije'' za njihovo izvedbo. Kljub temu, pa se je vsaj ena navada obdržala in hkrati vpeljala zraven še kakšno novo. Navada, ki se je obdržala je dnevnik hvaležnosti. Res da ga to poletje ne pišem več vsak dan, ampak si še vedno vzamem čas zanj. Navada, ki sem jo dodala in se je tudi še kar držim je pisanje dnevnika. Ugotovila sem, da mi zelo ustreza, če svoje misli spustim na papir in se včasih tudi tako motiviram. Sem pa ugotovila, da zgodnje vstajanje precej pogrešam in ga bom v primernih okoliščinah zagotovo vpeljala nazaj.  Namesto to-do liste, ki je praktično pogorela že na začetku, pa sem ugotovila, da mi bolj ustreza ''calendar blocking'', kjer si točno po urah napišem kaj točno moram narediti. Enostavno sem človek rutine in če nimam urejenega sistema, je moje življenje v kaosu. Prav tako sploh v tem času spet preveč časa preživim na družbenih omrežjih in to bom morala spet malo omejiti. Ena navada, ki pa se zopet zbuja je branje. Sedaj, ko imam Kindle, si končno vzamem tudi več časa branje, nad čimer sem precej navdušena. 

Za konec
Vpeljava novih navad je super, ker dodaš nekaj novega v svoje življenje in ker še bolje spoznaš sebe, s tem pa tudi ugotoviš, kaj so tiste stvari, ki ti dejansko ustrezajo in kaj je tisto, kar ti povzroča kaos v življenju. Izkazalo se je še nekaj, tiste navade, ki jih vežeš na že obstoječe navade veliko lažje obdržiš, kot navade, ki si jih postavljaš neodvisno od vsega ostalega. 








Dve poletji v ZDA, dve popolnoma različni izkušnji


Drugi mesec mojega dela v ZDA  se je končal in ker se v juliju ni dogajalo nič posebnega, ti sem se odločila, da napišem primerjavo obeh poletij v ZDA. Mogoče se ti zdi, da to pišem prezgodaj, vendar so razlike tako očitne, da bi ostale enake tudi če bi zapis napisala ob koncu poletja.

Izbira programa:
2016: Prvič sem si izbrala Preferred placement program, kjer si dobil bazo približno 100 oglasov izbral 7-10 del, ki so ti bila všeč in so ti ustrezala in počakal, da te eden od delodajalcev izbere. Sama sem poleg vrste dela gledala še, da je imel vključeno tudi nastanitev. Cena programa je bila nekoliko nižja.
2019: Tokrat sem izbrala Skype Fair/RDC program, kjer sem si izbrala RDC kamp, kamor Slovenci zahajajo že veliko let, zato sem vedela, da so izkušnje dobre. Delodajalec celo pride opraviti intervju v Slovenijo (jaz sem ga imela preko Skypa, ker sem bila takrat v Franciji). Cena programa je najvišja od vseh programov.

Delodajalec in vrsta dela:
2016: Delala sem v manjši ''restavraciji'', kjer smo poleg hrane imeli tudi cca. 20 vrst sladoleda. Delala sem kot natakarica. Poleg tega sem pa delala tudi v ''redemption centru''. Ta je bil del ''arcade centra'', dela z igrami z otroke, ki so zbirali točke in si za zbrano število točk izbrali nagrado. Jaz sem jim nagrado dala. Delala sem v razponu med 20 – 40 ur na teden. Nižja urna postavka.
2019: Delo v kampu, natančneje v kuhinji in jedilnici. Delo vključuje pomivanje posode, priprava in pospravljanje jedilnice za vse tri obroke, skrb za določeno postajo – strežba sladoleda, skrb, da je vedno pijača na voljo, da je hrana v samopostrežnem bifeju, ipd. Delam v razponu med 35-42 ur na teden. Višja urna postavka.

Pokemoni na delu v Južni Karolini

Kraj dela:
2016: Južna Karolina, Graden City. Manjši kraj ob obali oceana, ki ima zelo vroča in suha poletja. Temperature so se tukaj celo poletje držale nad 30 stopinj in prišle celo do 40 stopinj. Ker je bilo tako vroče, smo večino časa preživeli v klimatiziranih prostorih.
2019: New Hampshire, gozd. Delam odmaknjena od vsega v kampu, ki leži ob jezeru. Temperature se gibajo med 25 in do 32 stopinj. Junija in septembra pa je hladnejše. Zaradi super podnebja lahko veliko časa preživimo zunaj.

Plaža v Južni Karolini

Squam Lake v New Hampshire

Bivanje in hrana:
2016: Vsi smo živeli v manjši hiši, ki je imela dve manjši spalnici, kjer je spalo med 4-5 ljudi, delili smo si dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in pralnica so bili skupni. Hiša je bila oddaljena cca. pol ure hoje od delovnega mesta, poleg tega pa je bilo potrebno prečkati še dvopasovnico. Za bivanje smo plačevali 65$/teden. Kuhali smo si sami in hrano smo si morali kupovati. V restavraciji smo imeli manjši popust.
2019: Bivanje je brezplačno. Bivamo v ''dormih'', ki so različni, od starejših do novejših. Sama živim v enem od malo novejših. V sobah smo po dva (izjemoma po 3ije in nekateri imajo samsko sobo). Naš dorm ima celo kotno kuhinjo z mikrovalovno in grelnikom vode. Na voljo imamo tudi posteljnino in brisače. Dorme in sobe na vsakih nekaj tednov pregledajo in ocenijo (in tako poskrbijo, da pospravljamo) ter nagradijo dobro pospravljene sobe in dorme. Hrana je prav tako za nas brezplačna, in sicer dobimo tri obroke na dan. Hrana je ameriška, kljub temu, če nisi zbirčen tako kot jaz, lahko ješ tudi bolj zdravo. Ni pa hrana nek presežek. (Definitivno imamo mi boljšo hrano). Je pa to nekako, kot bi bil na 4 mesece dolgih počitnicah. Pa gostje imajo določeno hrano malo boljšo kot mi.

Pica z piščancem iz Južne Karoline. 

Kava in pumpkin pie v kampu 

Organizirane aktivnosti:
2016: En organiziran izlet v park/živalski vrt in zaključna večerja v eni od restavracij ob obali. Najbližji večji kraj je bil Myrtle beach, ki je bil oddaljen cca. 20 minut. Vožnja s taksijem je v eno smer stala cca. 30$. Na voljo je bil tudi avtobus, ki pa je šel mimo mogoče 4x na dan.
2019: Organizirane aktivnosti za staff na kampu, pri določenih aktivnostih se lahko priključimo tudi gostom. Vsak teden so organizirani tudi izleti izven kampa, ki je se jih lahko udeležimo (izlet na plažo, bližnja mesta, outlete, Wallmart, kino, koncerte, …).

Južna Karolina - izlet v park, kjer smo poslušali predstavitev živali.

Obisk dogodka Best of New Hampshire

International staff:
2016: Vsega skupaj nas je bilo okrog 12, število se je spreminjalo, ker so nekateri odhajali prej in drugi kasneje. Med vsemi študenti sem bila edina Slovenka in edina Evropejka. Lahko rečem, da sem družbo Slovencev na koncu precej pogrešala, ker nimaš nikogar, ki je iste kulture kot ti. Ostali so bili vsi, razen še ene punce, vsake narodnosti po dva in je bila dinamika popolnoma drugačna.
2019: Vsega skupaj nas je okrog 80 študentov, večina iz Evropskih držav (Slovenija, Češka, Poljska), potem pa še Rusija, Mehika, ZDA in še nekaj iz drugih držav. Glede na to, da je tukaj kar precej Slovencev je precej lažje, ker imaš nekoga s katerim se pogovarjaš v svojem jeziku, čeprav se res ogromno in večino časa pogovarjamo v angleščini.

Zaključek
Definitivno sem veliko bolj zadovoljna z letošnjim poletjem, kjer se imam super (ja še vedno so tudi tukaj slabi dnevi). Boljša družba, veliko se dogaja, čeprav si včasih želim, da bi bila malo bližje civilizaciji. Lahko rečem, da je tokratna izkušnja dobra. Bom pa o tem več napisala v eni od kasnejših objav. Lako rečem, da tokrat sem dobila od poletja to, kar sem si želela.

Zakaj obožujem redno športanje?


Mesec junij je bil zame tisti mesec, ko sem si privoščila počitek in nisem telovadila. Bolj kot ne to pomeni, da nisem tekla, ker sem vmes še vedno šla nekajkrat na jogo in na bližnji grič. Kljub temu sem brez teka zdržala samo en mesec. In sedaj, ko spet tečem je to seveda najboljši občutek na svetu.

Vem, da obstajamo tisti, ki si dneva brez športa ne predstavljamo in tisti, ki nikakor ne razumejo obsesije s športom. Čeprav pretirano športanje seveda ni pametno, pa je redno gibanje še vedno zelo pomembno za zdravo življenje. Ukvarjanje s športom ne pomeni samo tega, da imaš trening sestavljen do zadnje sekunde ali ponovitve in je dolg točno eno uro. Trening lahko traja tudi samo 10 min.

Tek je ena od mojih prioritet, čeprav vem, da bom mogla tudi drugim oblikam športa dati malo priložnosti, da bom lahko svoj tek še izboljšala. Da je tek postal moja prioriteta je preteklo nekaj let, zato če šele začenjaš telovaditi si daj priložnost in poizkušaj vedno znova in znova, preden pa si postavljal dosegljive cilje, ki jih boš lovila, tako bo tudi motivacija za telovadbo večja. To ni nujno samo številka na tehtnici, lahko je tudi število sklec.

Tek in ostali športi
Sama obožujem tek, poleg tega pa tudi ples in plesne vadbe. Pa tudi vaje za moč mi ne predstavljajo težav, mi niso pa najbolj pri srcu. Pod nobenim pogojem me ne spraviš v fitnes. Fitnesa ne maram. Čeprav vem, da se ga bom morala lotiti. Verjamem, da mora vsak najti tisto vadbo, ki mu ustreza in pri kateri se najbolj sprosti, pa naj bo to fitnes, joga, pilates ali videi z vadbo.

Psiholog
Moji tekaški copati so moj psiholog, ki me stane približno 100€ na leto. Ko sem žalostna tečem, ko sem utrujena tečem, ko imam preveč energije in sem cela navdušena tečem, ko potrebujem nove ideje ali premisliti o določeni zadevi tečem. Tek mi pomaga sprostiti vso energijo, ki se nabira v meni. To meni naredi tek, lahko pa isti učinek dosežeš s katerim koli športom.

Do vsakodnevne telovadbe v enem mesecu?
Ne, ne bo šlo. Sama sem potrebovala nekaj let, da je tek postal praktično del mojega vsakdanjika. Veliko lažje je če imaš postavljene cilje, ki jih lahko stalno nadgrajuješ. To je recimo dobra stran teka, začneš s petimi kilometri, ko jih pretečeš in ne umreš na koncu začneš počasi pogledovati proti desetim kilometrom in tako naprej, hkrati pa se lahko igraš kasneje tudi s časi. Cilje si lahko zelo enostavno postaviš tudi pri vsakem drugem športu. Potrebuješ pa res veliko potrpljenja, da šport vpelješ v vsakodnevno rutino, sama sem tudi ko sme začela redno teči imela, predvsem v zimskih mesecih kakšen mesec odmora. Celo letos sem si privoščila en mesec odmora. Tako, da ne obupaj, ampak vztrajaj tudi če ti bo večkrat spodletelo.

Začneš se bolj zavedati svojega telesa
… in kaj vnašaš vanj. Ko se redno začneš ukvarjati s športom, se na tvojem telesu tako ali tako pojavijo spremembe, ker se tvoje mišice okrepijo. Poleg tega ti šport v sodelovanju z možgani daje hormone sreče. Hkrati pa se počasi začneš zavedati česa tvoje telo vse zmore in začneš razmišljati, da je mogoče čas, da telesu daš tisto, kar resnično potrebuje in ne tisto, kar hoče. Takrat ugotoviš, da ni taka težava se odreči tisti vrečki bonbonov ali čipsa ali škatli piškotov. Ter mogoče dodati še kako vrsto zelenjave na svoj jedilnik (to je iz lastnih izkušenj).

Prinaša dobro počutje na dolgi rok
Ko enkrat združiš dovolj kakovostnega spanca, šport in zdravo prehrano se tudi tvoje počutje izboljša. Sama to velikokrat občutim na svoji koži. Čim nekaj dni iz različnih razlogov ne športam, ne jem vsaj 50% zdrave prehrane, ali mogoče celo dodam junk food v svoj jedilnik to že kar kriči po tem, da zagotovo ne bom dobre volje v tistem času. To lahko občutim sedaj, ko sem v ZDA, ko je hrana obupna, prav tako spanje, to da cel mesec skoraj nisem telovadila pa tudi ni bila najboljša ideja.

Vedno napreduješ
Pri športu vedno vsaj malo napreduješ. Vedno si malo močnejši, mogoče lahko narediš dve skleci več kot prej ali pa pretečeš en kilometer več, ali pa dvigneš večje uteži ali pa končno osvojiš težji plesni korak. To ti na koncu daje spodbudo tudi na drugih področjih v življenju, kjer ti mogoče ne gre vse po načrtih.

Dobra navada, ki ti pomaga tudi na drugih področjih v življenju
Šport te s svojimi stalnimi majhnimi nagradami, ko slediš svojemu cilju nauči potrpljenja in vztrajanja, kar ti bo prišlo še kako prav na drugih področjih v življenju, kjer ti mogoče ne bo šlo vse po načrtih.