2019: leto potovanj in osebne rasti

Leto 2019 se počasi bliža koncu. Če se ozrem na celotno leto lahko rečem, da je bilo polno presenečenj, čudovitih trenutkov, novih lekcij, potovanj in novih poznanstev. Leto, ki ga definitivno še nekaj časa ne bom pozabila. Pa pojdimo čez nekaj trenutkov in lekcij, ki sem jih osvojila v letošnjem letu.

Študijska izmenjava

Že takoj na začetku leta me je čakala študijska izmenjava v Franciji na zasebni poslovni šoli. Končno sem ugotovila, kako je ko od predavanj dejansko odneseš znanje, ki ga lahko uporabiš v praksi. Poleg tega se naučiš sodelovati s študenti iz drugih držav. Lahko rečem glede samega študijskega procesa, da je bilo luštno, na trenutke pa tudi naporno in stresno, ampak definitivno vredno. Izmenjava pa je tudi pomenila to, da sem zaključila z vsemi izpiti za magisterij in me sedaj čaka samo še magistrska naloga.

Življenje na Azurni obali

Že preden sem odšla v Francijo, sem v svojem ''sanjskem'' življenju živela ob morju. In z izmenjavo sem imela priložnost to tudi preizkusiti. Skoraj vsak dan sonce, temperature, ki se praktično niso spustile pod ničlo, plaža 5 minut stran, vsak dan tek ob morju.  Ter vsi tisti majhni trenutki, ki so čas tam naredili še bolj poseben. Med drugim sem si kupila tudi palmo, ki še živi. #proudmom Še vedno pa noro pogrešam sončne zahode, ker je bil to edini trenutek, ko sem počutila popolnoma mirno in hvaležno za vse. 

Končno sem obiskala Barcelono …

… in bila malo razočarana. Mesto je lepo in ima čudovite predele, ampak enostavno sem pričakovala preveč glede na to, da sem si jo želela obiskati več kot 10 let. Sicer pa se bom vanjo zagotovo še vrnila, ker mi je ostalo še nekaj predelov, ki bi si jih želela obiskati. Ohh, pa definitivno ne bom pozabila teka v Guell park, da sem prišla tja pred odprtjem. Se je splačalo, saj je bil park še relativno prazen. 

Nazaj v ZDA

Po treh letih sem se vrnila nazaj v ZDA na poletno delo. Lahko rečem, da je bilo poletje, navkljub vsem pripetljajem, čudovito, polno dogodivščin in novih poznanstev. Doživela sem stvari, ki jih drugače ne bi in ravno to je tisti čar. Življenje v kampu, odmaknjenem od civilizacije in na čudoviti lokaciji ob jezeru.

New York City

Več kot 10 dni sem preživela v NYC in bilo je čudovito. Najprej Advertising week konferenca, kjer sem končno poslušala Gary Vee-ja v živo, pa do prostovoljnega dela na konferenci. Pa do konec koncev zasebnega koncerta Pitbulla. NYC ima tako ali tako posebno mesto v mojem srcu in se vedno rada vračam vanj. Poleg tega sem se prvič odpravila tam v kino, obiskala Coney Island in preživela veliko časa na podzemni železnici. 

Rokovnik 2020

Letos sem se končno lotila izdelave mojega rokovnika. Tisto, kar je nastalo v moji glavi že pred leti danes končno držim v svojih rokah in zaenkrat tudi še pridno uporabljam. Definitivno bo v prihodnje doživel manjše spremembe. Sem pa vesela, da sem se lotila tega izziva. 

Boy bye pt. 2

Lani sem v objavi napisala, da sem se naučila vseh lekcij. Na kratko povedano. Lani sem se naučila osnove, letos sem jih utrdila in nadaljevala na drugi stopnji. Tako, da letos se ne upam trditi, da sem osvojila vse lekcije.

Prijateljstva

To je bilo področje na katerem se je letos verjetno največ dogajalo. In ne vedno v pozitivni smeri. Verjetno lekcija, ki ima največjo vrednost je ta, da tudi če spustim ljudi iz svojega življenja, ne pomeni, da bom ostala sama, ampak da bodo tisti pravi vedno ostali in da bodo hkrati v moje življenje prišli novi ljudje, ki so vredni mojega časa.

Tek

Ohh moj tek. Letos sva se družila manj kot leto pred tem. Letos sem namreč pretekla okrog 800km. Prav tako sem letos pretekla dva teka in sicer DM tek, kjer sem tekla na 9 km in tek v ZDA, kjer sem tekla 5 km in mislila, da bom umrla. Tako, da v naslednjem letu, se bom zagotovo več družila s svojimi tekaškimi copati. Sploh pa sedaj, ko se mi je pridružila še tekaška ura, kar pomeni, da ne potrebujem več teči s telefonom.

Skrb zase

Moje leto, ki je imelo slogan all you can eat, se zaključuje, na mojo srečo. Definitivno je bila dobra lekcija, da ni potrebno, da daš v svoje telo vse, kar ti pride pod roke in predvsem v prevelikih količinah. Tukaj ne ciljam na povišano telesno težo, ampak predvsem na to, da se vse skupaj najbolj pozna na počutju in energiji, ki je na psu. Se je pa počutje noro izboljšalo odkar sem začela jemati vitamin D.

Leto 2020 bo zanimivo, zelo verjetno tudi naporno. Predvsem pa z novo 'prelomnico', ko bom dokončno izgubila študentski status (in vse študentske ugodnosti). Ampak se ga neizmerno veselim.

Kako uresničiti novoletne zaobljube

Postavljanje novoletnih zaobljub za naslednje leto je vsak december zelo aktualna tema. Zakaj? Saj nas praktično že od najstniških let zasipajo s članki o novoletnih zaobljubah ali pa nas bližnji sprašujejo o njih. Ideja o novoletnih zaobljubah je tako močno zakoreninjena v nas, da tudi če nočemo razmišljati o njih, razmišljamo in si jih postavljamo za naslednje leto. Čeprav vsi vemo, da naše zaobljube večinoma popustijo že po prvem tednu. Letos je pa to vse skupaj še malo bolj poudarjeno, ker prehajamo iz enega desetletja v drugo.

*Če imaš raje video klikni tukaj.

Večina ljudi novoletne zaobljube smatra kot cilje, čeprav gre v večini primerov za navade. Cilji in navade so si do določene mere podobni, vendar so med njimi še vedno ogromne razlike.

Če na hitro povzamem. Navada je nekaj kar delaš vsak dan, 3x tedensko, 1x tedensko brez da o tem sploh razmišljaš. Je nekaj avtomatiziranega. Recimo da potem ko vstaneš, spiješ kozarec vode ali si skuhaš kavo in ko tega ni na voljo si 'zmeden'. Navade so nekaj, kar se praktično nikoli ne konča in so z nami do našega zadnjega dne, povedano poenostavljeno. S cilji je pa malo drugače. Cilj je neka končna točka. Ko cilj dosežeš imaš možnost, da postaviš višji cilj ali pa si zbereš nov drugačen cilj ali pa se odločiš, da si s cilji končal.

 

Novoletne zaobljube gredo od shujšala bom, redno bom telovadila do poiskala si bom novo službo, našla si bom partnerja (tale je moja all time favourite, čeprav sem si že pri 14tih rekla, da je to neumno).

Zdaj pa novoletne zaobljube, cilji? Da ali ne?

Jaz pravim da, ampak na drugačen način, tako da se jih bomo resnično držali. Sama namreč vidim dva razloga, kot glavna, da hitro obupamo nad novoletnimi zaobljubami. Prvi  je ta, da se zaobljube najprej slišijo fantastično in imamo začetno honeymoon motivacijo, ki pa zelo hitro mine, mi pa se vrnemo na stare tirnice, ker je staro življenje udobno in ker so naši možgani dobesedno lazy as fuck. Drugi razlog pa jaz vidim v tem, da ne premislimo dobro, kaj si želimo mi doseči, ampak ponavljamo vedno ene in iste zaobljube ali pa si postavimo tiste, ki so družbeno sprejemljive. Niso pa to stvari, ki so tehtno premišljene in postavljene za nas same.

Si se odločila, da si boš postavila, novoletne zaobljube? Tako se jih lahko lotiš.

Letos sem se odločila, da se ne bom osredotočila na postavljanje ciljev, ampak na postavljanje navad, ker se mi zdi to, veliko bolj uporabno. Letne cilje je namreč težko postaviti, ker se lahko zelo hitro pot zavleče iz takšnih in drugačnih dejavnikov in je boljše, da imaš trdno postavljene navade, kot pa da samo loviš cilj in si razočarana, če ga ne osvojiš.

Pozabi na vse cilje in navade, ki si jih postavila v preteklosti.

Določene stvari spadajo v preteklost in 'zaobljube', ki jih prenašaš iz leta v leto tudi. Če bi ti res veliko pomenile, bi se jih že lotila, tako pa ti očitno ne ustrezajo ali pa jih nisi pravilno zastavila. Katerokoli velja, ostanejo naj v preteklosti.

Kje se vidiš čez eno leto ali 10 let ali v prihodnosti?

Natančno opiši, kje se vidiš v prihodnosti na naslednjih področjih v tvojem življenju:

- Zdravje in zdrav življenjski slog 

- Družina

- Ljubezen

- Prijatelji

- Osebna rast

- Zabava in potovanja

- Finance

- Kariera/Izobraževanje

Tako boš dobila celosten pregled, kje si želiš biti. Nočem te omejevati na eno leto, ker nekatere stvari vzamejo manj časa in druge več. Pomembno pa je, da ti veš kje hočeš biti, zato mora biti tudi opis čim bolj podroben. Če hočeš sanjsko službo opiši kako naj ta služba izgleda – kaj boš počela, kakšno bo okolje itd.

Koraki, ki te bodo pripeljali do tvojega novega življenja

Ker je vnesti navade za 8 področij naenkrat preveč si izberi tiste tri stvari, ki bi si jih res želela doseči v naslednjem letu. Lahko sploh ne prideš do konca, ampak želiš samo videti napredek.  Nato pa iz tega izpelješ navado, ki jo boš morala delati iz dneva v dan, da boš prišla tja kamor želiš.

Primer: če želiš napisati knjigo je lahko tvoja navada to, da napišeš 1000 besed na dan.

Kaj moraš vedeti o navadah?

Določi navado, ki jo želiš vnesti v svoje življenje

Torej recimo da želiš imeti en zdrav obrok na dan. Odloči se za tisti obrok za katerega veš, da ga boš imela najbolj pod svojim nadzorom in manj pod vplivom okolja. Zame je to recimo zajtrk. Torej vsak dan bom imela zdrav zajtrk.

Zakaj?

Ko boš imela določene navade, si za vsako posebej napiši zakaj jo vpeljuješ v svoje življenje. Ker ko boš imela trden razlog, se boš nanj tudi lažje oprijela, ko ti bo šlo vse narobe

Kako boš navado izvedla?

Poišči recepte za zdrave zajtrke in jih preizkušaj, in ko najdeš svoje najljubše se jih drži. Predvsem pa bodi vedno pozorna na to, da imaš ob sebi vedno sestavine s katerih boš pripravila zdrav zajtrk, da te ne zamika kaj drugega.

Kako boš navado obdržala po preteku medene motivacije?

Koliko časa se navada tvori?

Dejstvo, ki kroži okrog je, da se navada pojavi v 21tih dneh. Na žalost, se je en izjemno pomembna beseda izgubila, ker se pač to sliši bolj kul. Da se navada utrdi potrebuje NAJMANJ 21 dni. Po najnovejših raziskavah potrebujemo, da novo navado vpeljemo nekje med 18 in 256 dni. Povprečje je nekje 66 dni. Torej z novo navado moraš vztrajati več kot dva meseca, da imaš sploh možnost, da jo osvojiš. To moraš vedeti iz naslednjega razloga.

Od nebes do pekla.

Dobesedno. Ko se odločiš nekaj narediti imaš tisto začetno motivacijo, ki te vleče naprej. Odvisno od tega koliko je navada iz tvoje cone udobja lahko traja faza medenih tednov daljše ali krajše obdobje. Definitivno pa se konča preden ti uspe navado avtomatizirati. Bolj kot se morajo možgani spremeniti bolj se bodo upirali. Dobrodošla v peklu. Sedaj boš izvedela, kako te možgani sabotirajo. Tole je iz knjige Odvadite se biti to, kar ste  in ko ti bom razložila, boš videla, da ti je to zelo znano. 

Možgani te sabotirajo na dva načina:

Prvi nivo: To lahko narediš jutri, sedaj je že pozno, danes si preveč utrujena, to se ne zdi pravilno.

Drugi nivo, če prvi ne deluje: Nisi vredna. Nikoli ti ne uspelo. Nikoli ne boš tako dobro izgledala kot ona. Poglej nazaj a ne vidiš, da privlačiš same kretene, zakaj misliš, da bo naslednji boljši?

Verjetno si ugotovila kaj mislim? Zato je tako pomembno, da veš kaj je tvoj zakaj. Zakaj to počneš. Ker to je tisto, kar boš v takih trenutkih potrebovala.

Kaj lahko narediš, ko se znajdeš v peklu?

 - Preberi si, zakaj si se lotila določene navade, zakaj hočeš to doseči? To ti bo dalo moč.

 - Obkroži se z ljudmi, ki že delajo to, kar želiš doseči. Če ne poznaš nikogar, ki to počne, imaš čudovito stvar, ki ji reče internet – najdi Facebook skupino, ki ustreza tvoji navadi, najdi ljudi na Instagramu ali YT, ki so to dosegli.

 - Obkroži se z pozitivnostjo. Poglej inspiracijski video na YT, poslušaj podcast, poslušaj svojo naj pesem.

Tudi naslednje tehnike, ti bodo olajšale uvedbo navad:

Postavi si izziv

Če si oseba, ki rada zmaguje in rada rešuje izzive, ti bo ta tehnika pisana na kožo. Primer izziva je, naslednjih 30 dni bom imela en zdrav obrok na dan. Ko se 30 dni zaključi in ti je uspelo ali pa si nekaj dni izpustila. Nadaljuješ in greš, no pa da vidim ali mi uspe imeti en zdrav obrok še naslednjih 30 dni, ali mi bo tokrat končno uspelo imeti vsak dan en zdrav obrok. To si govoriš eno leto, vsak mesec. Prvega januarja boš že avtomatsko imela en zdrav obrok, ker se bo to zalepilo v tvoje možgane.

*resnična zgodba: Če me spremljaš od lani, veš da sem imela izziv v katerem sem poskušala vpeljati 6 novih navad. Tri od teh so toliko prilepljene v moje možgane, da so vedno nekje na robu misli, da to pa moram narediti in se jih ne znebim.

Samostarševanje 1: Če ne narediš tega, ne dobiš tega.

Poznaš verjetno tole, če ne pospraviš svoje sobe ne boš mogla k prijateljici. Takrat si imel nekoga za sabo. Sedaj moraš pa to početi sama sebi. Če ne bom telovadila 10 minut, ne smem pogledati novega dela serije, ki je ravno prišel ven. More biti pa nagrada nekaj, kar si res želiš. Ali če bom en mesec vsak dan telovadila 10 minut, si bom na koncu meseca privoščila tortico/dražjo kremo za obraz/novo knjigo.  Sploh če je nekaj, kar ti je neprijetno, veš da te na koncu čaka neka nagrada.

Posadi seme

Ena od tehnik, ki ti lahko pomaga, da narediš spremembo je ta, da svoje okolje spremeniš tako, da te spominja na tisto navado, ki jo želiš vpeljati. Če želiš redno telovaditi, si poglej kak video kake trenerke ali spremljaj na IG punce, ki redno telovadijo, ali si nastavi športna oblačila pred nos. Nekaj kar te bo stalno opominjalo na to, kar želiš narediti. Ker na koncu je to že tako nadležno, da res najdeš čas in greš telovaditi.

Samostarševanje 1:To pač moraš narediti

Ko uvajaš novo navado ali greš nasproti cilju katerega te je strah. Je lažje če greš z mentaliteto moram, kot z mentaliteto, saj bom. Moram pojesti en zdrav obrok danes ali pa, postavil sem si cilj, da pojem en obrok na dan, eh bom pa jutri. Je razlika. Tukaj lahko dam moj primer. Sama se že toliko v teku, da ko se s kom pogovarjam, rečem moram it teči, nikoli ni, ohh lahko bi šla pa danes teč. To je tisto, ko preprosto pač nimaš izbire, ampak moraš. Tako kot moraš iti vsak dan v službo, da dobiš plačo ali pa moraš redno plačevati položnice za elektriko, da nam je ne odklopijo. Edin razlika je, da v naštetih primerih je nekdo na drugi strani, ki je neusmiljen. Ko se pa borimo sami za svoje cilje, smo pa odvisni sami od sebe. Ampak a si res želiš razočarati samo sebe na dolgi rok?

Tracker

Svoji navadi lahko tudi slediš. Lahko si narediš razpredelnico z dnevi in vsak dan, ko svojo novo navado opraviš narediš križec. Tako boš opazila tudi morebitne vzorce ali obstaja specifičen dan, ko nove navade ne opraviš in ugotoviš, kaj se tisti dan specifičnega dogaja in kako se lahko temu prilagodiš.

Če boš te nasvete upoštevala, se boš svojemu sanjskemu življenju definitivno približala, kar najbolj. Mogoče ti bo vmes težko, ampak na koncu, če boš vztrajala ti bo uspelo. Ne se bat it iz cone udobja, tam zunaj ni tako grozno, kot se zdi na prvi pogled.

Samska za vedno?

Do danes sem bila prepričana, da sem bila edina s tem problemom, danes pa sem pri Adrijani Dimec na story-ju videla, da jo je ena punca vprašala kako naj se  znebi tega občutka, da bo za vedno ostala samska. Adrijana je to uspela odgovoriti v treh stavkih. Moj odgovor na to bo daljši. Zakaj? Ker sem šla skozi to fazo deset let.

Torej … najprej prvo dejstvo – moraš biti za vedno samska?

Hell no. Tipa je preprosto dobiti. Ogromno tipov razmišlja v isti smeri in je isto obupanih in bi naredili vse, da bi bili v zvezi.  Tako, da v tem definitivno ni težava.

Realno ni nobenega razloga, da ne bi mogla dobiti fanta. Torej kje je lahko vzrok, da večkrat padeš v to stanje.

Imaš previsoke standarde

Sem nekdo, ki definitivno zagovarja, da moraš imeti standarde, tudi nekdo ki pošlje nekam vsakega, ki mi reče, da imam previsoke standarde in nekdo, ki je imel previsoke standarde. O čem govorim. So standardi, ki jih moraš imeti, zaradi svoje lastne vrednosti. In so ''lastnosti'', ki spadajo na listo želja in ne med standarde. Ko se pogovarjaš z drugimi si racionalna glede svojih standardov, vendar imaš v glavi točno predstavo, kakšna bi oseba, s katero boš, morala biti. Govorim o videzu, izobrazbi, starosti, službi, družbenem statusu. To so lastnosti pri katerih si je boljše pustiti odprte karte in se bolj osredotočiti na dejansko pomembne standarde.

Uživaš v vlogi žrtve

Vsakemu včasih paše pozornost. In taka stvar je idealna zato, da pridobiš pozornost, ko malo pojamraš in te vsi začnejo tolažiti, da saj ni tako hudo. Kljub vsemu si sama sebe do te mere prepričala, da nikogar ne zanimaš, da nobena tolažba ne zaleže, hkrati pa nič ne narediš, da bi dejansko spoznala v redu fanta. 

Nisi pripravljena na zvezo

To se malo povezuje s točko o previsokih standardih. Stvar je v tem, da si v glavi narediš sliko kakšna bi morala oseba biti, pri tem zavračaš vse ostale ali se, ko si na tleh, zapletaš s fanti, ki niso za zvezo, za malo pozornosti in veš da ne dosegajo niti tvojih osnovnih standardov. Ker po eni strani hočeš nekoga, po drugi strani pa sploh nočeš zveze.

Imaš slabe izkušnje

Spoznaš fanta, se zapleteš z njim in vse kar dobiš ven je slaba izkušnja. In to se ponovi nekajkrat in sama sebe prepričaš, da 'pravi' fant zate ne obstaja. 

Efekt ''srečnih'' parčkov

Ko si samski vsepovsod okrog sebe vidiš ogromno ''srečnih'' parčkov. Stvar, ki se je naši možgani ne zavedajo pa je, da večina parčkov sploh ni srečnih, ampak so skupaj samo za to, da so skupaj. To je stvar, ki jo je zelo težko ozavestiti, ko si žalosten ali slabe volje.

Potrebuješ prijatelja 

V resnici samo potrebuješ nekoga, ki te bo poslušal, ki bo mogoče s teboj nekam šel ali pa te bo po ekstra slabem dnevu objel. Namesto, da bi to iskala drugje, vidiš edino rešitev v tem, da si najdeš fanta. 

Rešitev: Delo na sebi.

Definitivno ja. Čeprav je to največji kliše. Večkrat namreč dobimo nasvet, uživaj sedaj ko si samska, ukvarjaj se s svojimi hobiji, spoznavaj se, blabla. Kaj pa če imaš prijateljice, hobije, kariero, ki ti je pisana na kožo in je to edino področje, ki ga ne moreš razrešiti? Zato so ti nasveti dvorezen meč.

Še vedno obstaja rešitev. Ampak je boleča, naporna in grda. Ker moraš biti pri tem brutalno iskrena sama do sebe. Ker če boš iskala izgovore sama zase, boš vedno ostala v tem začaranem krogu slabih zvez in jamranja, da boš zavedno samska.

Soočiti se moraš sama s seboj.

In poiskati razloge, zakaj se tako počutiš. Kje se ti zatakne? Vprašati se moraš vprašanja: Zakaj hočeš v zvezo? Zakaj nočeš v zvezo? Zakaj iščeš potrditev svoje vrednosti v zvezi? Kaj pričakuješ, da boš dobila če greš v zvezo? Kaj je takega, kar ti ob zveza dala, da ne moreš dobiti drugje? In kako bi te potrebe lahko zadovoljila na drugačen način ter rešila težavo. Zavedaj se namreč, da zveza ne bo rešila tvojih težav. To da greš v zvezo, lahko težavo zamaskira in če se zveza konča, te bo sesulo.

To je dobra stvar v primeru, če se boš iz tega nekaj naučila in delala na tem. Če boš pa to samo zamaskirala in šla naprej, se boš ponovno zapletla z nekom, ki ni zate.

Če hočeš osebo, ki je prava zate, moraš stvari pri sebi razčistiti in predvsem moraš biti odprta za spoznavanje oseb, ki ne ustrezajo tvoji predstavi. Potem boš naredila ogromen korak naprej in se znebila za vedno bom samska misli.

Sem naredila čisto svoj planer za 2020?

I did it. Ideja s katero sem se poigravala že kar nekaj časa je končno tukaj. Predstavljam vam moj prvi planer, ki sem ga oblikovala sama. Dela je bilo ogromno kar nekaj in tudi strahu, kako bo planer dejansko na koncu izgledal. Ko potegnem črto sem nad njim navdušena.  (Slike najdeš na koncu.)

Ampak pojdimo od začetka.

Že pred nekaj leti sem se poigravala z idejo o svojem planerju. Predvsem iz razloga, ker mi planerji na trgu niso odgovarjali in sem določene stvari pogrešala. Pred dvema letoma sem se odločila, da se ločim od klasičnega planerja in da se lotim bullet journala. To so tisti planerji, ki jih ustvarjaš popolnoma sam in načeloma ne vržeš pol praznega stran. Ampak se tudi to ni obneslo. Lani in letos sem uporabljala kar zvezek s črtami in si noter zapisovala vse. Od stvari za faks do to-do list. Vmes pa sem tudi v beležki planirala, kako naj bi izgledal moj planer, če bi si ga naredila sama. Vseeno sem imela ob sebi vedno en manjši planerček, kjer sem si noter zapisovala stroške. Lani poleti pa sem ob izzivu o novih navadah dodala še zvezek hvaležnosti in dnevnik. Na koncu sem okrog nosila ene 4 različne zvezke. Ker pa sem človek, ki preprosto rabi TO-DO listo in ki nima veliko ''dogodkov'' in ki je imel letos oktobra resno preveč časa.

Je nastal moj planer.

Najprej tole, ja še vedno imam ene štiri zvezke(enega za hvaležnost in dnevnik, drugega za stroške(naredila sem ga preden sem se lotila planerja), enega za blog in projekte in commonplace book(o tem bom še govorila)). Zdaj pa se jim bo pridružil še planer.

Ko sem se lotila izdelovati planer je bilo pri njem moje vodilo naslednje, imeti mora tisto kar resnično potrebujem in vem, da bom uporabljala. Zato sem se osredotočila na tiste najpomembnejše stvari in vse ostalo izpustila. Čeprav bi z veseljem še kje dodala kakšno razmišljujoče vprašanje.

Zdaj pa k obliki in vsebini planerja.

Torej velikost je klasičen A5 format. Ima trde platnice, ker pač nisem si želela zmečkanega planerja po enem tednu v moji torbici. In ima spiralno vezavo in ne klasične lepljene. Zakaj spiralna vezava? Zato, da mi planer ostane odprt na točno tisti strani, kot hočem brez težav. Vem, da je neprijetno za pisanje, ampak to sem bila pripravljena vzeti v zakup. Prav tako sem raje vzela malo debelejše liste, da se zagotovo ne bo videlo skozi, poleg tega je manjša verjetnost, da se trgajo.    

Kaj se skriva v planerju?

Po prvi strani sledi prazna stran, ki jo bom uporabila za citate ali kakšen drugi motivacijski napis.

Potem sledi letni koledar na eni strani, da imam celoten pregled nad letom. In na naslednji strani sledi tisto, kar sem vedno najbolj pogrešala in to je pomembni kontakti. To potrebujem preprosto iz razloga, ker ne vem več nobene telefonske številke na pamet in če mi telefon umre, ne morem nikogar poklicat od nikjer, ker ne vem telefonskih.

Potem sledi meni še ena pomembna stran in sicer kjer vpišeš rojstne dneve ljudi ki jim hočeš voščiti rojstni dan. Lahko pa noter vpišeš tudi kakšno obletnico, če rad stvari pozabljaš.

Potem sledi še zadnja stvar, ki jo narediš zgolj enkrat in potem ti je ni treba več izpolnjevati. In to so cilji. Dala sem si prostor za tri cilje, ker se mi zdi to več kot dovolj. Tudi če imaš samo en cilj za 2020 je to več kot dovolj. Zraven je pa postavljeno še vprašanje zakaj želiš ta cilj doseči in kdaj boš ta cilj dosegel. Konec koncev je lahko datum tega cilja tudi čez dve leti. Potem pa na drugi strani moraš vsak cilj razdeliti na 5 korakov in za vsakega napisati, kdaj bo dosežen. Kako se to dela in zakaj se to dela pride v eni od naslednjih objav.

Potem pa je letni del zaključen in sledijo meseci. 

Prvo okence, ki ti čaka je Wouldn't be cool if … tukaj bom pisala vse tiste stvari, ki si jih želim narediti pa nikakor ne najdem časa. In jih potem bom naredila ali pa če so večje, začela vsaj razmišljati o njih.

Naslednje okence so mesečni cilji. Lahko napišeš enega, lahko jih napišeš 5, po želji. Potem pa sledi mesečna to-do lista. To so vsi tisti opravki, ki se zgodijo enkrat na mesec, ampak jih moraš nujno opraviti in ponavadi do določenega datuma (recimo plačilo položnic, mesečne vadbe, ipd.), dogodki, ki jih moraš nujno obiskati, ali pa tisti piling, ki ga moraš narediti enkrat na mesec in nanj gladko pozabiš. Na drugi strani pa je manjši mesečni pregledni koledar, kjer si lahko napišeš dogodke ali različne plane in je vse skupaj bolj pregledno in da ne iščeš vedno po vsakem tednu.

Po koledarju pa sledi še eni okence, ki se mu reče Prejšnji mesec nisem naredila. To so tiste stvari, ki jih prenašaš iz ene to-do liste na drugo to-do listo in jih nikakor ne narediš. Poanta je, da tukaj pogledaš a prejšnji mesec česa nisi naredil in umestiš v to okence in potem razvrstiš v naslednji mesec. Hkrati pa lahko s tem tudi vidiš ali je kaka stvar taka, ki se ponavlja in je ne narediš in se vprašaš zakaj in ali je res tako pomembna.

Tedenski planer

Vsak dan je razdeljen na tri kvadratke – prvi in največji je TO-DO, torej kaj so vse tiste stvari, ki jih moraš tisti dan opraviti. Drugi kvadratek so plani, če jih imaš za tisti dan in tretji kvadratek je tisto, kar bi nekdo rekel self-care, jaz pravim, da so to stvari, ki jih pač kar morem imeti na dnevnem redu. In to so: branje, kjer si zapišem katero knjigo berem in koli strani sem prebrala. Potem je telovadba. Zame je to pomembno, da ali ne pretiravam ali pa da ne lenarim predolgo časa. Sledi nega kože, ker imam ob različnih večerih uporabljam različne izdelke in da  s katerim ne pretiravam. Sledijo še vitamini, ker jemljem kar nekaj različnih vrst prehranskih dopolnil in da katerega izmed njih ne pozabim.  

Ob koncu tedna sledita še dva kvadratka. Prvi je 5-minute tasks, kjer bom vpisovala  vse tiste stvari, ki mi kar od nekje priletijo in mi ne vzamejo več kot 5 minut, ampak vem da bi z njimi odlašala. Drugi kvadratek so zapiski. To bom porabila ali za kakšen zanimiv citat, naslov knjige, ki jo moram prebrati ali novo zanimivo dejstvo, ki sem ga izvedela.

Na koncu planerja je še nekaj strani za zapiske. Na povsem zadnji strani pa se skriva še prostor za nov kontakte.  

Po prvem tednu

Planer se je začel že z tem tednom, ker sem ga želela čim prej začeti uporabljati, tako da je praktično sestavljen iz 14ih mesecev. Zaenkrat ga še pridno uporabljam in najbolj se je izkazala ravno ta praktičnost, da mi ni treba vedno ugotavljati, kako naj ga pustim odprtega, ker stoji. So malenkosti, ki bi jih popravila, ampak nasplošno sem zadovoljna z njim.

Sledi pa še nekaj slik planerja.

Get your shit together – Kaj lahko narediš pred novim letom?

Sredina novembra je tukaj in moja prokastinacija je zadnje tedne na višku. Tudi upirati sem se ji nehala. Samo živim in plujem in gledam kam izginjajo moji dnevi. Kako sem to ugotovila? Ker veliko preveč časa preživim na Instagramu.  Potiho pa upam, da bo moje življenje nekega dne dobilo smisel samo od sebe. Ampak vem, da se to ne bo zgodilo. Lahko bi rekla fuck it in čakala do zadnjih dni decembra, ko bi si postavila nekaj novoletnih zaobljub na katere bi pozabila že konec januarja. Lahko pa začnem sedaj novembra in si postavim stvari tako, da bom do novega leta že pripravljena.

In to so tiste stvari, ki se jih bom lotila (no vsaj večine).

Čiščenje vsega (skoraj dobesedno)

Sama sem v zadnjih dneh dobila nek navdih čiščenja in pospravljam skoraj vse po vrsti. Ampak tukaj bi se rada osredotočila še na drugo vrsto čiščenja. Tisto, ki je mogoče malo bolj neprijetna in jo odlagaš, vendar zelo pomembna.

Čiščenje telefona

Čas je, da končno odpreš galerijo slik in preneseš slike na računalnik ali v oblak (za sprotno varnostno kopiranje imaš na voljo tudi Google foto, ki ima v nižji kvaliteti neomejeno brezplačno shranjevanje in se posodablja sproti, torej tudi če ti telefon ukradejo imaš še vedno dostop do slik) in potem izbrišeš vse tiste slike za katere veš, da jih ne boš več pogledala. (In tistih 100 enakih selfijev, ki ti samo jemljejo prostor.) Prav tako si vzemi čas in preglej svoj imenik ali imaš v njem kontakte, ki jih zagotovo več ne rabiš, prav tako poglej sporočila, ki jih shranjuješ. Ne pozabi pa preveriti tudi katere aplikacije imaš na telefonu in če katere od njih mogoče sploh ne uporabljaš.

Čiščenje družbenih omrežij

Na IG poglej katerim profilom slediš. Te njihova vsebina sploh zanima ali se mogoče ne ujemajo več s tvojo filozofijo. Če bi profilu še vedno rada sledila, vendar ga nočeš na svojem feedu, lahko uporabiš funkcijo mute. Vedno sledi le profilom, ki te navdihujejo in ti dajejo vrednost, vse ostalo je brez veze.

Na Facebooku preglej  svoje prijatelje in izbriši vse tiste ljudi, ki jih že dolgo ni več v tvojem življenju ali jih ne poznaš, sploh če uporabljaš profil zgolj zasebno.

Čiščenje maila

Jaz ne prenesem, da imam preveč sporočil in ga redno čistim enkrat na mesec. Če tega ne počneš naredi to vsaj enkrat na leto. Preglej maile, ki jih imaš v mapi prejeto in vse tisto česar ne potrebuješ več izbriši. Če si naročena na 1001 mailing listo, se odstrani z vseh tistih list, ki jih nikoli ne odpreš. Tako boš v novem letu dobila veliko manj sporočil, ki te ne zanimajo.

Čiščenje omar

Seveda pride tudi do čiščenja vsega ostalega. Poglej na čem se ti nabira prah in kaj mora stran. Verjetno boš našla precej stvari, ki se jih boš z veseljem znebila. Mene čaka predal poln šmink, ki se jih moram znebiti.

Preglej odnose

Kdo so ljudje s katerimi se največ družiš? Kdo je mogoče spremenil pozicijo v tvojem življenju? Kdo mora oditi? Potem poskrbi da deliš svoj čas s tistimi, ki tebi veliko pomenijo in ki te cenijo. Če ti je lažje lahko narediš tudi seznam.

Postavi si cilje

Če si v takem izgubljenem stanju kot jaz, začni počasi razmišljati ali pa si že postavi cilje na katerih boš delala naslednje leto. Lahko so to cilji, ki se zaključijo naslednje leto ali čez pet let. Glavno je da imaš nekaj kar bo tvojemu življenju dalo smisel. Kako točno pa postaviš cilje, pa bom govorila v eni od naslednjih objav, ker je to pomembna in široka tema.

Določi si svojo izhodiščno točko

Razmisli, kje si trenutno. Ti je položaj všeč ali bi kaj spremenila? Katero področje bi spremenila? Osredotoči se na vsa pomembna področja: zdravje, kariera, odnosi, finančno stanje, hrana, gibanje, …

Napiši si vse stvari s katerimi odlašaš

Vsi z nečim odlašamo, ker nam je pač neprijetno. Vendar je čas, da se soočimo tudi s tem. Premisli kaj so vse tiste stvari s katerimi odlašaš in ti niso pri srcu, ampak jih moraš nujno narediti.

Premisli kaj je bilo dobro in kaj slabo

Ozri se nazaj na preteklo leto in premisli, kaj so tiste stvari na katere si ponosna in katere so tiste stvari, ki niso šle po načrtih. Premisli tudi kaj novega si se letos naučila in si lekcije tudi zapiši.

Dokončaj nedokončano

Še nekaj tednov je do konca novega leta. Poskrbi da boš v tem času dokončala, tisto kar si si zastavila za letošnje leto ali pa se temu kar najbolj približaj. Tako boš v novo leto stopila osredotočena na nove cilje.

In za konec: Pospravi svojo torbico

Če si ena od tistih, ki večinoma uporablja eno torbico je čas, da jo sprazniš in vržeš stran vse tisto, česar ne rabiš, račune, papirčke, uporabljene robčke, staro maskaro ali balzam za ustnice.

Kako osvojiti moškega?

Vrnimo se 8 let nazaj, ko 17 letna Ana piše članek za Smrkljo o tem, kako osvojiti nedostopnega fanta. Članek piše s pomočjo googla in tega kar je prebrala, ker iz izkušenj pač ne more pisati. Ampak vseeno se ji zdi, da bo članek kateri mogoče pomagal do njenega cilja.

Sedaj nimam več 17, vmes sem prebrala še nekaj člankov kako osvojiti fanta, no pa redno gledam Matthewa Husseya, ki stoji za knjigo How to get a guy. Hkrati pa sem dobila tudi nekaj praktičnih izkušenj. Dejstvo je, da starejši kot smo, iskanje partnerja ni več tako enostavno kot je bilo pri 17ih. 

Če si predstavljam, da bi bila novinarka za eno od ženskih revij ...

... ali spletnih strani, bi šli nasveti verjetno v smeri nosi rdečo šminko, obleči obleko, ki poudari tvojo postavo, nasmehni se mu, zasuj ga s komplimenti, obuj visoke pete, da poudariš svoje noge, tole mu napiši v sms. (Ravnokar sem ugotovila, da bi tole spisala brez da odprem Google.) Razen če so se ženske revije zelo spremenile v času odkar sem nazadnje katero od njih odprla?

Nasvet za osvajanje v tej objavi je en sam in najdeš ga na koncu objave. Tako da, če želiš, lahko ta del objave preskočiš.

Za vse ostale bom naprej spregovorila tem kaj moraš prvo narediti pri sebi, ker fanta dobiti je konec koncev najlažji del. Ampak jaz nočem, da dobiš katerega koli fanta, jaz hočem, da dobiš tistega, ki te bo imel res rad in se bo ujemal s tvojim življenjskim slogom. Zapomni si, če spodnjih stvari nimaš pri sebi razčiščenih, boš privlačila, kar je v tvoji podzavesti. Verjemi mi, to ponavadi ni najboljše (vsaj po mojih izkušnjah). Ti pa ne obljubim, da tudi če to vse upoštevaš, da bo pravi tisti prvi, ki ga boš spoznala, je pa zagotovo večja verjetnost.

Ali se imaš rada?

Preden se spustiš v kakršnokoli razmerje ne glede na to ali v resno razmerje ali v friends with benefits ali karkoli tretjega, moraš to razčistiti pri sebi. To, da se nimamo radi, se ne počutimo vredne nas lahko hitro pripelje v slabo razmerje in hkrati lahko zaradi tega dlje kot je potrebno ostaneš v takem razmerju. Če se ti zdi, da nisi čisto tam, najprej delaj na tem. Verjemi, da si boš hvaležna, ker nihče te ne bo mogel osrečiti, če se ne boš najprej sama.

Kaj hočeš od svojega življenja?

Ker pač to, da imaš tipa ne bo rešilo nobenega problema, sploh pa ne tega kaj hočeš v življenju. Že s študijem/kariero, si se zelo verjetno usmerila v določen življenjski slog. Če pa res ne veš kaj bi počela v življenju, pa je zelo verjetno, da imaš v svoji glavi sliko, ki pa si je mogoče ne priznaš. Ugotovi prvo kaj je tisto, kar veš, da te bo osrečevalo. Če veš, da je to služba z dohodkom, ki ti omogoča željen življenjski slog, 2 otroka in mož, je to-to. Mogoče si želiš potovati po svetu in delati na svojem računalniku s plaže. Mogoče si želiš imeti luksuzen življenjski slog. Ali pa si ena tistih, ki je odločena uspeti na kariernem področju in nekoč voditi veliko podjetje.  Kar hočem je, da dobro premisliš kaj si želiš na področju kariere, hobijev, prostega časa, družine, tvoje neto vrednosti življenjskega sloga (nizek, srednji, visok) in mogoče še o katerem drugem področju, ki ti je pomembno vendar ga nisem omenila.  

Kaj si resnično želiš od svojega ljubezenskega življenja?

Če si zdaj misliš Ana, blog o tem kako osvojiti fanta je to, mislim da je jasno, da hočem fanta. Stvari niso tako enostavne, ker se moraš prvo iskreno pogovoriti s seboj kaj dejansko hočeš. Hočeš resnega fanta, hočeš nekoga za eno noč ali nekaj noči, hočeš prijatelja z ugodnostmi, hočeš neko napol zvezo, zato da imaš nekoga ob sebi. Ker čisto mogoče je, da vsem razlagaš, kako si želiš resnega fanta v sebi pa na to nisi pripravljena. S tem boš sebi prihranila, kar nekaj drame v življenju.

Kakšnega fanta pa sploh hočeš?

Ko si razčistila odgovore na prva tri vprašanja je čas za mojo najljubšo temo STANDARDE. O njih sem pisala že tukaj. Zakaj to poudarjam? Ker različne oblike razmerij zahtevajo različne standarde. Za nekoga s komer želiš preživeti večji del življenja in bo tvoja najbližja oseba, boš imela popolnoma drugačne standarde, kot za nekoga, ki ni toliko vpet v tvoje življenje. Če si želiš nekoga za resno zvezo, moraš najti osebo, ki ti je podobna, torej da se ujemata v vrednotah, so vama všeč podobne stvari, da hočeta isti življenjski slog. Če boš imela nekoga s katerim boš občasno preživljala čas je to lahko tudi oseba, ki je tebi popolnoma nasprotna. V vsakem primeru pa si zapomni, ti se boš spreminjala, imela boš vedno nove izkušnje in s tem se bodo tudi tvoji standardi spreminjali.

In zdaj končno, tisto kar je dejansko povezano z naslovom objave – nasvet za osvajanje:

Bodi to kar si!

Disclaimer: Vedno se mi je zdela največja ironija vseh člankov o osvajanju ravno to, prvo ti dajo pet, šest nasvetov kako ga osvojiti in zadnji nasvet je vedno bodi to kar si. Torej najprej ti povejo kako moraš izgledati in kako se obnašati, potem ti pa napišejo bodi to kar si.

Zdaj pa resno, bodi to kar si. Če imaš zgornja vprašanja, ki sem ti jih postavila razčiščena pri sebi, v to verjameš in to izžarevaš, ne boš potrebovala rdeče šminke ali visokih pet, ki ti poudarijo noge, da ujameš njegovo pozornost. Če obožuješ rdečo šminko in se z njo počutiš samozavestno jo nosi, če se odlično počutiš samo z maskaro ali brez ličil, potem bodi brez. Če se odlično počutiš v visokih petah jih obuj, če so tvoji najdražji čevlji v omari športni copati in se v njih najboljše počutiš, jih imej obute. Imej oblačila v katerih izgledaš urejeno, ampak se ujemajo s tvojim stilom (Razen v redkih primerih, ti tisti hoodie v katerem doma živiš in je v tvoji omari že 10 let ne bo naredil usluge, ne glede na to kako je udoben.) Predvsem pa se moraš dobro počutiti v svoji koži, biti sproščena, dobre volje (Dejstvo je, da če bo to tvoj najslabši dan v mesecu/tednu/letu se tako ali tako ne boš počutila najboljše in takrat ni najboljši čas za osvajanje.) in samozavestna. Če je nekdo, ki je na isti valovni dolžini kot ti se bo zgodilo, če ni se pač ne bo. Ampak nikoli ne pozabi, da je na svetu cca. 1 milijarda tipov izmed katerih lahko izbiraš.  

Zakaj za vsaj en mesec v tujino

Če bi bilo po moje bi vsakogar poslala vsaj za en mesec v tujino. Sama se do sedaj skupno preživela zaradi dela/študija v tujini eno leto. In lahko rečem, da je bil to čas, ko sem se največ naučila, tako o sebi kot o življenju. 

Preden pa začnem naštevati razloge bi rada poudarila še nekaj. Lahko greš v tujino tudi tako, da od tega ne odneseš čisto nič, ampak to je potem dolgočasno. 

Odrasteš

Ko prideš v tujino, ne glede na to ali gre za delo ali šolanje si porinjen v drugačno kulturo. Kar pomeni, da si hitro porinjen iz cone udobja. Hkrati pa se naučiš kako odreagirati v določenih situacijah in spoznaš koliko lahko v resnici preneseš. Ker kljub temu, da se lahko ista situacija zgodi doma, ni isto. Po mojih izkušnjah se situacije zdijo bolj naporne in zapletene, verjetno že zaradi tega, ker če ne drugega je jezik, ki ga govorijo tam popolnoma drugačen. Na drugi strani lahko doma stvari malo razvlečeš in se izogibaš situaciji v tujini, pa jo glede na omejen čas moraš hitro razrešiti.

Postaneš samostojen

Nekateri bolj drugi manj. Če si bil že prej precej samostojen so tukaj samo še neke nianse, ki se tičejo bolj kot ne tega, da sedaj nimaš staršev za sabo, ker si v tujini po drugi strani moraš pa vse stvari urejati v tujem jeziku. Največ tukaj definitivno odnese nekdo, ki še ni imel priložnosti biti samostojen, ker kar naenkrat moraš sam poskrbeti da so računi plačani, da so vse uradniške stvari urejene, da imaš hrano, da so oblačila oprana, itd. Po drugi strani pa se ta samostojnost lahko obrne tudi v to, da teh par mesecev ti ni mar za nič in samo uživaš. Oboje te bo zagotovo nečesa naučilo.

Bolj si sproščen

Ker si v tujini omejeno časa in ker te nihče ne pozna si, seveda do ene meje, po določenem času veliko bolj sproščen in več si upaš. Sploh če veš, da bodo te stvari ostale tam in ti ne bodo sledile domov.

Postaneš bolj odprt
Kar naenkrat si tujec v neki državi in ne glede na to koliko se domače počutiš si še vedno tujec. Hkrati pa spoznaš druge kulture in ljudi z različnimi ozadji. Mene je tujina definitivno naučila, da smo ljudje vsi enaki in da je na koncu osebnosti tista, ki odloči ali je oseba dobra ali slaba. 

Pripravljen si na vse

Shit happens. Ljudje, ki jih imaš za prijatelje se spremenijo v sovražnike, zgodijo se dogodki, ki si jih nikoli nisi predstavljal ali pa si bil prepričan, da tebi se pa to ne bo zgodilo. Ampak hkrati se pa zelo na hitro tudi naučiš reševati takšne situacije saj si v to prisiljen, sploh če si sam in nimaš nikogar, ki stoji za teboj. Hkrati pa se naučiš prositi za pomoč, ko jo resnično potrebuješ, ker pač včasih ne zmoreš vsega sam.

Naučiš se novega jezika ali izboljšaš znanje

Bodimo realni pri nas potrebuješ vsaj angleščino, če ne že drugega tujega jezika. In ravno to, da si nekaj časa v tujini, te prisili, da govoriš v tujem jeziku. Pa naj bo to angleščina ali kateri drug jezik. Ne glede na vse, tudi če jezika države kamor greš ne znaš, se naučiš vsaj razumevanja osnovnih fraz in izgovorjave osnovnih besed.

Ceniš svoj dom

Ko si enkrat v tujini začneš na svojo državo gledati drugače. Vidiš prednosti svoje države pa tudi pomanjkljivosti. Kljub po določenem času začneš pogrešati skrite kotičke svojega doma in na trenutke lažje življenje.

Ugotoviš, da imaš več stvari kot jih potrebuješ

Že samo če se ozrem ta trenutek okrog sebe po svoji osebi vidim, koliko stvari, ki jih imam in jih ne potrebujem. Tega se pa še posebno zaveš, ko se odpraviš v tujino, saj si že na začetku omejen s prtljago in dobro premisliš, kaj boš vzel s seboj. Ko se vračaš domov si spet omejen, tako da včasih kakšno stvar kupiš bolj premišljeno, ko bi jo recimo doma.

Stvari, ki so doma samoumevne drugod niso in obratno

To je ena od stvari, ki te tudi prisili, da stopiš iz cone udobja. Če samo primerjam ZDA in Slovenijo, oni imajo nižje davke, mi pa več stvari ''brezplačnih''. Kaj je boljše? Razlika je v hrani, določene izdelke dobiš lažje tukaj, določene lažje tam. (Hello pumpkin spice, ki ga pri nas še nisem zasledila in pire korenčka, ki ga v Franciji dobiš povsod, pri nas pa zelo težko).

Veliko življenjskih izkušenj v kratkem času

Če greš ven, če si majčken več upaš odneseš od takih izkušenj ogromno. Tudi če si introvert (in sama sem introvert, trust me on that). Ja, bo naporno, pridejo dnevi ki so najboljši v tvojem življenju, pridejo dnevi, ko jočeš, pridejo dnevi, ko se znajdeš v situacijah, ki se ti zdijo nepremostljive. Doživiš res ogromno. In naučiš se ogromno. Na koncu pa ugotoviš, da so ti tisti težki trenutki, dali največ. Ko pa se enkrat zaveš kaj ti to dejansko da, se lahko zelo hitro znajdeš na tem, da si želiš še več tega.

Soočiti se moraš s svojimi problemi

Nekatere težave ostanejo doma, spet druge ti sledijo. Včasih ti ne preostane drugega, ko da se z njimi soočiš, ker ti to lahko drugače uniči celotno bivanje v tujini. Ali pa jih samo prineseš s seboj v tujino, pustiš da te mučijo in ti sledijo potem tudi ko se vrneš domov. Je težko, ampak definitivno vredno.

Za konec

Ne glede na vse, kar sem sama doživela (in ni bilo vse najlepše), bi še vedno vsakega poslala vsaj za en mesec v tujino ali na delo ali na študijsko izmenjavo, ker preprosto dobiš neprecenljive življenjske izkušnje, ki jih težko dobiš kjerkoli drugje. 

Sončni vzhod. Mislim da je bil ta sončni vzhod prvi, ki sem ga videla in ta se je zgodil v NYC.