Moj teden: Pogovori, razgovori in morje

Tole pišem že ob precej (zame) pozni uri, saj komaj čakam, da grem spat. Upala sem da bo nedelja bolj sproščena, pa sem bila spet polno zaposlena. Dopoldne in popoldne sem pripravljala torto za mamin rojstni dan, vmes pa sem še s starši skočila do Portoroža in končno po dolgem dolgem času videla morje tudi v živo. Kako sem pa preživela cel teden v nadaljevanju.

Začetek tedna je bil poln, pa tudi druge dni ni bilo nič manj. Kljub temu sem si vzela tudi nekaj časa zase in skočila na sladoled. V Vigotu sem uživala v okusu Chessecake, v Cacaotu pa ob okusu bezeg, ki je fenomenalen. Ponedeljek je bil naporen in povsem zaseden. Trajal je od sedmih zjutraj do enajstih zvečer in na koncu sem že komaj čakala, da padem v posteljo. Zjutraj me je čakalo delo, po delu pa karierni dan z razgovori za kozmetologe, kjer sem spoznala nekaj potencialnih delodajalcev in zanimivih vprašanj, ki jih lahko dobiš na razgovoru, poleg tipičnega predstavi se, predvsem pa tako tudi ugotoviš vsaj približno kje se vidiš. Potem sem še malo klepetala s prijateljico in se odpravila po nakupih za mamino darilo. Na pol poti domov sem se spomnila, da je mogoče čas, da plačam članarino za knjižnico (večja izbira knjig kot v domači). Kar je pomenilo še dodatno pot in seveda sem končala s tremi knjigami, za katere nimam pojma kdaj jih bom prebrala. Sledil je še hiter obisk trgovine in končno večerni tek. Kako je minil večer? Tako da sem, na srečo še pravočasno, odkrila pomemben mail v vsiljeni pošti in pisanjem bloga ob poslušanju Adija Smolarja v živo. V torek me je najprej čakala hitra priprava objave, da sem jo lahko delila z vami, potem pa se je moj dan šele začel, najprej razgovor oz. bolj pogovor, potem pa uvajanje in delo. Vrnila sem se šele zvečer, izmučena in vesela, da vam je bil moj zadnji blog všeč. Zaradi pomanjkanja časa mi nekaterih stvari še vedno ni uspelo narediti. Prav tako mi na žalost ni uspelo iti teči. V sredo me je čakalo uvajanje v novi službi in prvo spoznavanje z zahtevnejšo uporabo excela (zame, ki znam narediti le tabelo in iz nje izrisati graf, je vse ostalo znanstvena fantastika, čeprav ugotavljam, da je ta program vedno bolj uporaben). Popoldne sem si končno vzela čas tudi za tek. Dm tek za ženske se namreč zelo hitro približuje in čeprav bom šla letos na tek čisto neobremenjeno, brez lovljenja boljšega časa od lani, bi bila še vedno rada vsaj malo pripravljena. Uspelo pa se mi je tudi končno dogovoriti za uvajanje za študentsko delo trenutno št. 4, seveda pa se moram dogovoriti še za pripravništvo in začeti spet obiskovati vadbe, ki sem jih postavila na stranski tir. Počasi ugotavljam, da so moje prehranjevalne navade katastrofalne, kar se pozna tudi na mojem počutju, ki je grozno, in se mi zdi, da sem potem še manj produktivna kot bi bila sicer, zato sem tudi četrtek posvetila le najpomembnejšim stvarem, prav tako petek, ko sem uspela tudi pripraviti objavo, kaj se skriva v Dm vrečki. Nad izdelki sem bila kar navdušena in bom večino z veseljem uporabila. V soboto dopoldne pa sem se z veseljem končno odpravila spet na Rožnik po dolgem času in popoldne preživela v službi. Zvečer pa sem se z veseljem vrgla v domačo posteljo.

V tednu, ki prihaja se moram resno lotiti dveh stvari, in sicer pisanja diplomske naloge in pa urediti moje prehranjevalne navade in si vsaj delno postaviti prehranjevalni režim, predvsem moram delati na tem, da spet malo zmanjšam sladkor in se odpovem vsej hrani, ki jo moje telo res ne potrebuje.





Ni komentarjev