Zafrknila sem...

...na celi črti z življenjem. Stara sem 23 let, samska, ker sem trenutno absolventka, seveda imam študentsko delo in še vedno živim na račun staršev, več ali manj. In počutim se grozno. V naslednjih nekaj minutah vam bo jasno zakaj.

Občutek imam, da se od mene pričakuje, da bom pridno doštudirala, prišla do magisterja, seveda v kateri od smeri, ki mi bo zagotovo prinesla zaposlitev, se zaposlila v podjetju s solidno plačo, kjer poteka delo od sedmih do treh, seveda si našla partnerja (oziroma bi ga morala že imeti), se z njim poročila in imela še dva ali tri otroke in živela življenje družinske žene, z enim dopustom poleti, ko se gre na morje in mogoče še enim tednom smučanja pozimi.

Nekaterim se to življenje zdi sanjsko in komaj čakajo, da to dosežejo in privoščim jim. Tudi sama si včasih za ušivih 5min želim, da bi moje življenje potekalo tako. Težava je v ostalih 23ih urah in 55ih minutah, ko imam z življenjem popolnoma drugačne načrte.

Nora sem, ker hočem druge stvari, in ker delam stvari, ki se mogoče nekaterim zdijo neumne, drugim spet pogumne. Vse skupaj pa bi lahko združili pod slavnim izrekom Slediti svojim sanjam. Ko pomislim na službo od sedmih do treh, se začnem spraševati kako bi to zmogla, počutim se kot, da bi to ubilo mojo dušo in kar nekaj veselja do življenja. Še vedno se spomnim, ko sem se s prijateljico pogovarjala po telefonu, preden sem odšla v ZDA lani. Rekla mi je, dobra si da se upaš iti. Sicer pa je treba izkoristiti študijska leta, ker potem pride služba in ni več časa za take stvari. Dobesedno sem imela cmok v grlu in se bojevala s paničnim napadom, ker si niti približno ne želim, da bi ta trenutek kadarkoli prišel. Pa ne zaradi odgovornosti, ki jo prinaša, ampak zaradi tega prekletega 40 urnega delovnika vsak teden in rutine, ki jo prinaša. Raje delam zase 24/7, kot da bi bila priklenjena na delovnem mestu, ki mi ustreza le 50% časa. Na poti, na kateri sem, sem naredila že marsikatero napačno odločitev in kakšen zgrešen tečaj, ampak zagotovo sem iz tega potegnila samo najboljše, pa na naj je bilo to novo prijateljstvo ali lekcija, ki je zagotovo ne bom pozabila.
Kaj se še zgodi, ko prestopiš dvajseta leta? Vsi se kar naenkrat zaročajo, poročajo, selijo, imajo otroke ali se o tem pogovarjajo in seveda načrtujejo, kdaj se bo karkoli od tega zgodilo. Nekajkrat sem že obstala za nekaj trenutkov in se vprašala kaj, za vraga, se tukaj dogaja? Je to že čas, ko preprosto greš s prvim, ki hoče resno zvezo s tabo in ti je vsaj malo všeč? (Še ti so redki, glede na to da 90% tipom, na katere naletim, samo do tega, da bi me položili.)  Za nekatere je verjetno odgovor ja, zame je tukaj odgovor ne, ker tudi če bi rekla ja, verjetno ne bi zdržala niti en teden. Zato bom raje še naprej občasno (pogosto) jamrala, kako tečno je biti samski (čeprav je večino časa čisto kul) in hkrati upala, da spoznam nekoga nekoč, nekje. Zagotovo pa sem kar malo ljubosumna na vse tiste, ki se selijo na svoje. Saj je življenje doma in v študentu lepo, ampak vseeno mi manjka nekaj svojega. Predvsem pa mi manjka ena stvar - mačka. Če se z otroci ne ujamem in nisem ena izmed tistih, ki se raznežijo že, ko vidijo voziček. Sem zagotovo ena izmed takih, ki se raznežijo, ko vidijo psa ali mačko.



Moj življenjski plan je torej tak najti med vsemi 300 stvarmi tisto, ki me najbolj zanima in začeti graditi na njej, počasi oditi na svoje in dobiti tisto majhno kepico dlake, ki te razveseljuje vsak dan in mogoče nekoč nekoga, ki mi bo zjutraj zgoraj brez pekel palačinke iz bio in eko sestavin, z mano pretekel Disney-jev polmaraton in prepotoval svet. Če ne pa lahko še vedno vse to naredim sama.





4 komentarji

  1. Komplimenti na novem blogu😁
    Resnično prijetno jutranje branje ob kavici👌
    Pa btw še kako resnično je vse kar si napisala.
    Bi ti pa sam še eno stvar rekla;Še zdaleč nisi zafrknila! 😉

    OdgovoriIzbriši
  2. Super objava! ;) Jaz sem sicer stara 23 let, imam fanta, delo, sem na svojem ze dve leti... a kljub temu sledim svojim sanjam :) Te pa popolnoma podpiram pri tvoji odločitvi, saj je najbolj važno kaj si ti želiš in ne kaj si drugi o tem mislijo. Sledi svojim sanjam, za ostalo je še več kot dovolj časa! :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala :* Ti moram čestitati za linijo super luštnih majčk. :)

      Izbriši