Zakaj se bom znebila planerja

Že smo na polovici avgusta in prvi planerji, tisti za šolarje, so že nekaj časa na voljo in vabijo s svojimi barvami in dodatki. Naslednja pošiljka planerjev pride decembra, ko z nestrpnostjo pričakujemo novo leto. Takrat se začne tekanje po knjigarnah in iskanje tistega pravega ter prisega, letos ga bom pa res pridno izpolnjevala. In potem pride januar …



Že od konca osnovne šole sem obsedena s planerji. Najprej so bili seveda tisti, priloženi kateri od revij, ali pa tisti, ki so namenjeni osnovnošolcem. Sledili so planerji za srednješolce, pa  seveda slavni Cosmo planer (ko si moral revijo kupiti dobesedno na dan izida, ker je bila potem razprodana). Na faksu sem počasi prešla na letni planer, lani sem pa na blogerski konferenci prejela pravi blogerski planer. V prvem ali drugem letniku faksa, sem na internetu odkrila tudi brezplačen planer za uresničevanje ciljev, ki sem si ga seveda v celoti natisnila in zvezala in ga koncu uporabljala kakšen mesec.


Čeprav so bili ti planerji vsi po vrsti odlični, pa sama nisem ravno sinonim za redno zapisovanje stvari v planer in tako je lahko šel mimo po celoten teden brez da bi v planer zapisala eno samo besedo. To je seveda pomenilo, da je polovica planerja tako ali tako ostala prazna. Vse strani za pomoč pri izpolnjevanju ciljev in načrtovanje objav so več ali manj ostale prazne. Vsako toliko se je planerju, zaradi trenutnega prehitrega dviga motivacije, pridružil še kakšen zvezek, ki je bil nato z mano kak mesec in nato utonil v pozabo. Edina posledica tega je, da imam na koncu en kup zvezkov in planerjev, ki so napol popisani in jih lahko samo stran vržem.


Tako sem po nekaj letih končno ugotovila, da vsi ti vnaprej pripravljeni planerji enostavno niso zame, saj nisem dovolj pridna da bi jih redno izpolnjevala, hkrati pa nimam vedno obveznosti, ki bi jih lahko zapisovala vanj. Prav tako so si meseci različni. Pride mesec, ko imam ogromno obveznosti, veliko idej, ki jih želim zapisati, vmes pa še vsaj 5 to-do list, ki jih moram nujno narediti (in jih na koncu ne naredim). Naslednji mesec ostane bolj ali manj prazen. Planer pa ostaja enak - vedno isto kvadratki, vedno iste črte.


Zato sem začela razmišljati kako bi oblikovala planer, ki bil super za moje potrebe. Torej, da ne bi vseboval datumov, ampak samo prazne mesece in tedne ter seveda tiste strani, ki jih sama nujno potrebujem, pa jih ni v nobenem od planerjev. Recimo stran s kontakti (priročno, če ne veš nobene telefonske številke na pamet) ali ‘budget’ stran, da me stanje na bančnem računu ne preseneti. Hkrati pa sem se želela znebiti vseh tistih strani, ki jih ne potrebujem v svojem planerju, recimo tiste za načrtovanje uresničitve ciljev ali načrtovanje objav (v realnem svetu jih potrebujem, ker nikoli ne vem kaj počnem in bi mi takšno načrtovanje verjetno precej olajšalo življenje, v mojem realnem svetu pa sem prelena, da bi se mi jih dalo načrtovati - živi v trenutku, pa te fore).


Na koncu sem po brskanju po Googlu naletela na bullet planner. Nov način planerja za katerega potrebuješ zvezek in pisalo. To je to nobenih fancy planerjev z 1000 dodatkov - zgolj in samo prazen zvezek. Tako sem iz omare potegnila nov zvezek in začela. Ob koncu avgusta bom z vami delila, ali je moj nov način delanja planov uspešen in kako naj bi po moje sploh izgledal bullet journal (in kako seveda naj bi original). Ali bom pa že nekje na pol poti obupala in ugotovila, da tudi ta način planiranja ni zame ter konec septembra spet kupila Cosmo planer.


Bi dodala še slike svoje trenutnega planerja ... ampak svetloba ne dopušča. :)

Ni komentarjev