Prvi september

Medtem ko tole pišem, so nekateri osnovnošolci in srednješolci že v šoli, nekateri pa se nanjo šele pripravljajo. Po svoje jim kar malo zavidam, saj če pomislim sedaj za nazaj so bila ta leta precej brezskrbna.


V osnovni šoli se spomnim, da sem vsako poletje nestrpno čakala paket z delovnimi zvezki, približno tako nestrpno, kot sedaj čakam paket iz katere od spletnih trgovin. Pričakovala pa sem tudi prvi šolski dan, saj je to pomenilo druženje s sošolkami in sošolci. Vendar teh devet let je še vedno zelo hitro minilo. Kot bi mignil sem se znašla v devetem razredu, ko se je bilo treba odločiti, katero srednjo šolo bom obiskovala. Pred odločitvijo za srednjo šolo sem vedela, da zagotovo ne grem na bližnjo gimnazijo, ampak sem se odločila za evropski oddelek (‘odlična’ izbira, če si (ne)nadarjen za jezike) in izbirala sem med Koprom in Novo Gorico. Takrat mi tudi Ljubljana še ni bila pri srcu. Kam grem, sem se odločila takrat, ko sem izpolnjevala prijavnico za srednjo šolo. In odločila sem se na podlagi tega, kateri dijaški dom mi je bil bolj všeč.

Odločila sem se za Novo Gorico. V srednji šoli pa me je, poleg prestopa v novo šolo, čakala še selitev v dijaški dom. Še vedno se spomnim polne vreče kozmetike iz DM-a. Verjetno bi sedaj količino konkretno zmanjšala. Srednješolska leta so bila tudi ena izmed bolj brezskrbnih. Pa tudi leta, ko mi je uspelo dobiti nekaj slabih ocen in ko sem se borila predvsem s tujimi jeziki, ki mi kar niso stekli. (Evropski oddelek pa to.) Vendar mi je uspelo, srečno sem prišla do mature in maturirala. Vmes me je seveda čakala odločitev za študij. Obiskala sem Informativo, pa dvakrat informativne dneve, da sem končno sprejela pravo odločitev. Moja odločitev za študij je bila psihologija. Kar nekaj let sem bila prepričana, da bom jaz študirala psihologijo. Seveda, pa sem si vmes ogledovala še druge študije, in sicer biopsihologijo v Kopru, kemijsko inženirstvo, laboratorijsko biomedicino in farmacijo. Kozmetologija pa je bila tisti študij, za katerega sem menila, da je kar nekaj in se nanj zagotovo ne bom vpisala. Potem sem odšla v tretjem letniku na prve informativne dneve in psihologija se mi je zdela dolgočasna. V njej sem videla samo piflanje brez praktičnega dela. Ker pa je bila psihologija moja ljubezen in sem ji hotela dati še eno priložnost, sem odšla na informativni dan še v četrtem letniku in ugotovila, da to preprosto ni zame. Tako je na prvem vpisnem mestu pristala kozmetologija. Da se še za sekundo vrnem k srednji šoli in odločitvi, kjer bom obiskovala srednjo šolo. Moja odločitev je bila takrat po občutku in po definitivno neracionalnem kriteriju, ampak bila je prava. Če bi še enkrat izbirala, bi izbiro ponovila.

Po odpisani maturi je za srednješolce eden od najbolj pričakovanih dnevov tistega poletja, tisti ko objavijo maturitetne rezultate. Vklop računalnika ob 5ih zjutraj in vpisovanje gesla za dostop do rezultatov in seveda veselje, ko sem dobro pisala. Potem pa seveda čakanje pisma ali bom sprejeta na izbrani program. Tako sem prvega oktobra (po podaljšanih počitnicah in ko se je prvi september zamaknil za en mesec) prestopila vrata fakultete za farmacijo in se udeležila sprejema za bodoče kozmetologinje.

Sedaj sem na koncu. Še nekaj dni me loči od zagovora moje diplome, prav toliko pa tudi od oddaje prijave za magistrski študij. Tu pa sem spet na začetku - ne vem, kako se bom odločila in kateri magistrski program je zame pravi. Pravo odločitev mi je uspelo sprejeti za srednjo šolo, prav tako za dodiplomski študij. Sedaj pa bomo videli, ali se bom prav odločila tudi za podiplomski študij.   





Ni komentarjev