Vsi imamo navade. Te navade nam olajšajo življenje ali pa ga
zakomplicirajo in imajo nanj celo negativen učinek. Če si že kadarkoli brala
članke o navadah ali kako izboljšati življenje, je bilo verjetno prva navada,
ki si jo opazila, da moraš telovaditi, ker to naredi večino navad boljših. Pod
slabe navade pa ponavadi spada kajenje, preveč časa na Facebooku, gledanje
televizije. Vsi vemo, da je lažje preživeti 1 uro na Facebooku, kot telovaditi.
Meni je po približno petih letih bolj ali manj rednega športanja prišlo v kri,
da moram telovaditi, da čutim potrebo po telovadbi. Še vedno pa tudi preživim
po mojem mnenju preveč časa na
Facebooku.
*Ker bi bil ta blog izjemno dolg, ga bom razdelila na nekaj delov,
ki bodo v prihodnjih dneh prišli ven.
Kaj je navada?
Navada je tisto, kar počneš avtomatsko, potem, ko si cikel navade
že tolikokrat ponovil. Navade
potrebujemo, sicer bi se našim možganom zmešalo, če bi se morali vsako jutro
najprej odločati ali bomo si najprej umili zobe, spili kavo ali pojedli zajtrk.
Potem pa bi se morali še ukvarjati, katerega od petih zajtrkov bomo izbrali.
Kako je navada sestavljena?
Navada ne obstaja sama od sebe, ampak je sestavljena iz cikla:
iztočnica – rutina – nagrada in vedno potuje po tem ciklu.
Iztočnica/sprožilec – vsako navado sproži sprožilec, ki sporoči
možganom preklop na samodejni način in katera rutina se sproži. Primer: vidiš
banano
Iztočnica je lahko: vizualni sprožilec, kraj čas, občutek,
zaporedje misli ali družba določenih ljudi.
Rutina – je lahko telesna, duševna ali čustvena. Primer: Postaneš
lačen in poješ banano.
Rutine so kompleksne ali preproste.
Nagrada – pomaga presoditi ali se trenutni cikel shrani ali ne. Ali
je navada nekaj, kar na koncu zadovolji določeno potrebo ali ne. Primer: Si, ko
poješ banano, sit ali ne. Če nisi, nagrada na koncu ne prinaša ugodja.
Primeri nagrad: hrana, droge, ki povzročajo telesna občutja,
čustvena plačila (pohvala, čestitka)
Bolj kot pride do prepletanja sprožilca in nagrade večji je na
koncu občutek hrepenenja po nečem.
Ko se tvori navada, se možgani umaknejo iz odločanja. Ob pravi
iztočnici in nagradi se lahko sproži dobra ali slaba navada, saj možgani med
njimi ne ločijo. Zanje obstajata le iztočnica in nagrada, kaj je tvoja rutina,
da to dosežeš njih ne zanima. Ko navada enkrat nastane vpliva na naše ravnanje pogosto tako, da
se tega sploh ne zavedamo.
Kako navada nastaja?
Navade lahko nastanejo načrtovano ali nenačrtovano. Cikla navade
pogosto ne prepoznamo medtem ko se vzpostavlja in se ne zavedamo, da ga lahko
nadzorujemo. Prekinejo pa ga lahko že majhne spremembe in takrat se morajo
možgani ponovno prilagoditi.
Hrepenenje pa je tisto, ki omogoči da cikel navade teče. Če hrepenenje ni zadovoljeno, se pozitiven
občutek spremeni v negativnega in pojavi se vzorec želje in razočaranja, s tem
pa jeza in depresija. To se zgodi, če možgani po opravljeni rutini ne dobijo
nagrade.
Da navado ustvarimo, moramo najti preprosto in očitno iztočnico in
nagrado, ki jo dobimo na koncu.
Primer redna telesna vadba:
Iztočnica: kdaj – petkrat na teden ob 7ih zjutraj
Nagrada: košček čokolade
Sprememba prehrane:
Iztočnica: prehranjevalni načrt
Nagrada: Boljše počutje, manjša utrujenost
Navada se začne tvoriti, ko povežemo iztočnico, rutino in nagrado
ter nastanek hrepenenja, ki poganja cikel.
Primer navade:
Iztočnica: SMS
Rutina: odpiranje SMS-a
Hrepenenje: po premoru
Nagrada: premor
Da navado lahko spremenimo moramo tako poznati katero hrepenenje jo
poganja.
Primer: telesna vadba
Nagrada: dobro počutje
Hrepenenje: pričakovanje endrofinov
Iztočnica je tista, ki mora sprožiti hrepenenje po nagradi, zato
si je potrebno dovoliti pričakovanje nagrade in razmišljati o njej.
Primer: Jutranji tek
Iztočnica: postaviš tekaška oblačila ob posteljo.
Rutina: Greš teči
Hrepenje po: boljšem času, hormonih sreče
Nagrada: Dobro počutje po teku, dosežen željen čas na tekmovanju
Če navada postane posebno močna, se želja okrepi v obsesivno
hrepenenje. Kar pa ni nujno pozitivno, sploh če gre za slabo navado.
Verjetje
Čeprav so navade sestavljene iz cikla 4 sestavin, pa je za uspešno
postavljanje navad pomembna še ena sestavina in to je, da verjamemo, brez te
sestavine se lahko vse podre.
Šele ko začneš verjeti v neko navado, da ti prinaša spremembe na
bolje se bo cikel navade, novonastali ali spremenjeni, spremenil v trajno
vedenje. Hkrati pa vera prepreči, da se navade sesujejo v stresnih trenutkih.
Pri veri namreč verjamemo, da gredo stvari na boljše, hkrati pa se to razširi
tudi na druga področja v življenju, s tem pa pride še vera, da se resnično lahko
spremeniš, če si to želiš.
Vse to pa je pri večjih spremembah navad lažje če si v skupini, ki
želi oblikovati podobno navado. Recimo redno telovaditi ali se zdravo
prehranjevati.
Kaj pa ti, si zadovoljna s svojimi navadami?
V naslednjih objavah, boš izvedela še, kako spreminjamo navade, katere so tiste najpomembnejše in katere so tiste slabe navade, ki jih pametno nadomestiti.
Kaj pa ti, si zadovoljna s svojimi navadami?
V naslednjih objavah, boš izvedela še, kako spreminjamo navade, katere so tiste najpomembnejše in katere so tiste slabe navade, ki jih pametno nadomestiti.
Ni komentarjev