Kako nam navade krojijo življenje?

Vsi imamo navade. Te navade nam olajšajo življenje ali pa ga zakomplicirajo in imajo nanj celo negativen učinek. Če si že kadarkoli brala članke o navadah ali kako izboljšati življenje, je bilo verjetno prva navada, ki si jo opazila, da moraš telovaditi, ker to naredi večino navad boljših. Pod slabe navade pa ponavadi spada kajenje, preveč časa na Facebooku, gledanje televizije. Vsi vemo, da je lažje preživeti 1 uro na Facebooku, kot telovaditi. Meni je po približno petih letih bolj ali manj rednega športanja prišlo v kri, da moram telovaditi, da čutim potrebo po telovadbi. Še vedno pa tudi preživim po mojem mnenju preveč časa na  Facebooku.

*Ker bi bil ta blog izjemno dolg, ga bom razdelila na nekaj delov, ki bodo v prihodnjih dneh prišli ven.

Kaj je navada?

Navada je tisto, kar počneš avtomatsko, potem, ko si cikel navade že tolikokrat ponovil.  Navade potrebujemo, sicer bi se našim možganom zmešalo, če bi se morali vsako jutro najprej odločati ali bomo si najprej umili zobe, spili kavo ali pojedli zajtrk. Potem pa bi se morali še ukvarjati, katerega od petih zajtrkov bomo izbrali.

Kako je navada sestavljena?

Navada ne obstaja sama od sebe, ampak je sestavljena iz cikla: iztočnica – rutina – nagrada in vedno potuje po tem ciklu.

Iztočnica/sprožilec – vsako navado sproži sprožilec, ki sporoči možganom preklop na samodejni način in katera rutina se sproži. Primer: vidiš banano

Iztočnica je lahko: vizualni sprožilec, kraj čas, občutek, zaporedje misli ali družba določenih ljudi.

Rutina – je lahko telesna, duševna ali čustvena. Primer: Postaneš lačen in poješ banano.

Rutine so kompleksne ali preproste.

Nagrada – pomaga presoditi ali se trenutni cikel shrani ali ne. Ali je navada nekaj, kar na koncu zadovolji določeno potrebo ali ne. Primer: Si, ko poješ banano, sit ali ne. Če nisi, nagrada na koncu ne prinaša ugodja.

Primeri nagrad: hrana, droge, ki povzročajo telesna občutja, čustvena plačila (pohvala, čestitka)

Bolj kot pride do prepletanja sprožilca in nagrade večji je na koncu občutek hrepenenja po nečem.

Ko se tvori navada, se možgani umaknejo iz odločanja. Ob pravi iztočnici in nagradi se lahko sproži dobra ali slaba navada, saj možgani med njimi ne ločijo. Zanje obstajata le iztočnica in nagrada, kaj je tvoja rutina, da to dosežeš njih ne zanima. Ko navada enkrat nastane vpliva na naše ravnanje pogosto tako, da se tega sploh ne zavedamo.

Kako navada nastaja?

Navade lahko nastanejo načrtovano ali nenačrtovano. Cikla navade pogosto ne prepoznamo medtem ko se vzpostavlja in se ne zavedamo, da ga lahko nadzorujemo. Prekinejo pa ga lahko že majhne spremembe in takrat se morajo možgani ponovno prilagoditi.

Hrepenenje pa je tisto, ki omogoči da cikel navade teče.  Če hrepenenje ni zadovoljeno, se pozitiven občutek spremeni v negativnega in pojavi se vzorec želje in razočaranja, s tem pa jeza in depresija. To se zgodi, če možgani po opravljeni rutini ne dobijo nagrade.

Da navado ustvarimo, moramo najti preprosto in očitno iztočnico in nagrado, ki jo dobimo na koncu.

Primer redna telesna vadba:

Iztočnica: kdaj – petkrat na teden ob 7ih zjutraj

Nagrada: košček čokolade

Sprememba prehrane:

Iztočnica: prehranjevalni načrt

Nagrada: Boljše počutje, manjša utrujenost

Navada se začne tvoriti, ko povežemo iztočnico, rutino in nagrado ter nastanek hrepenenja, ki poganja cikel.

Primer navade:

Iztočnica: SMS

Rutina: odpiranje SMS-a

Hrepenenje: po premoru

Nagrada: premor

Da navado lahko spremenimo moramo tako poznati katero hrepenenje jo poganja.

Primer: telesna vadba

Nagrada: dobro počutje

Hrepenenje: pričakovanje endrofinov

Iztočnica je tista, ki mora sprožiti hrepenenje po nagradi, zato si je potrebno dovoliti pričakovanje nagrade in razmišljati o njej.

Primer: Jutranji tek

Iztočnica: postaviš tekaška oblačila ob posteljo.

Rutina: Greš teči

Hrepenje po: boljšem času, hormonih sreče

Nagrada: Dobro počutje po teku, dosežen željen čas na tekmovanju

Če navada postane posebno močna, se želja okrepi v obsesivno hrepenenje. Kar pa ni nujno pozitivno, sploh če gre za slabo navado.

Verjetje

Čeprav so navade sestavljene iz cikla 4 sestavin, pa je za uspešno postavljanje navad pomembna še ena sestavina in to je, da verjamemo, brez te sestavine se lahko vse podre.

Šele ko začneš verjeti v neko navado, da ti prinaša spremembe na bolje se bo cikel navade, novonastali ali spremenjeni, spremenil v trajno vedenje. Hkrati pa vera prepreči, da se navade sesujejo v stresnih trenutkih. Pri veri namreč verjamemo, da gredo stvari na boljše, hkrati pa se to razširi tudi na druga področja v življenju, s tem pa pride še vera, da se resnično lahko spremeniš, če si to želiš.

Vse to pa je pri večjih spremembah navad lažje če si v skupini, ki želi oblikovati podobno navado. Recimo redno telovaditi ali se zdravo prehranjevati. 

Kaj pa ti, si zadovoljna s svojimi navadami?

V naslednjih objavah, boš izvedela še, kako spreminjamo navade, katere so tiste najpomembnejše in katere so tiste slabe navade, ki jih pametno nadomestiti.