Vse o coni udobja


Pozdravljeni!

Za začetek naj povem kratko zgodbo o sebi. V srednji šoli sem si močno želela biti make-up artistka. Čeprav se nikoli nisem pretirano ličila, sem uživala v igranju z ličili in poklic make-up artistke se mi je zdel nekaj kar bi rada počela v življenju. Seveda, sem o make-upu raziskovala, gledala youtube tutoriale (vizažistov in ne influencerjev) in malo poskušala tudi sama. Na tem sem bolj malo delala in veliko razmišljala o tem kako fino bi bilo ličiti druge. Na faksu sem se končno vpisala na tečaj za make-up artista in ga po treh mesecih opravila. Vendar so potem prišli na obisk kaj pa če: nisem dovolj dobra,  kaj pa če ne bom uspela, kaj pa če bom zajebala, kaj pa če ne bo nihče hotel mojega ličenja, kako bi se sploh promovirala, kako bi to, kako bi drugo. Čeprav sem imela ideje, kako bi lahko začela ličit me je bilo strah začeti, nisem naredila tistega prvega koraka, ki bi ga morala, da bi še bolj stopila iz cone udobja in prišla do končnega cilja – poklica, ki me veseli in bi se z njim lahko preživljala. Si se tudi sam/a znašla kdaj v taki situaciji? Ko si že začel/a na nečem delati, pa nisi prestopil/a tistega odločilnega koraka, ki bi ti povedal ali ti bo uspelo ali bo to samo še ena napaka? Si imel/a v glavi ogromno če-jev, tako da si na koncu raje vse opustil in živel naprej tako kot do sedaj? Mogoče je bila to sanjska služba, za katero se nisi prijavil, ker si bil prepričan, da je ne boš dobil? Ali pa si našl/a 3000 izgovorov, da nisi šel/šla na tisti tečaj, ki bi ti lahko spremenil življenje? Če se najdeš v tej situaciji, dobrodošel v coni udobja! In če želiš izvedeti, kako stopiš iz nje, beri naprej…

Če želiš ugotoviti zakaj nekaj ni dobro zate moraš začeti na začetku in se o tistem, kar te muči najprej dobro pozanimati in raziskati, šele na to pa razmišljati o rešitvi. Najboljše pravilo za reševanje težav naj bi bilo, ko imaš na voljo eno uro za rešitev težave, porabi 55 min za ukvarjanje s težavo in 5 min za njeno reševanje.



Kaj je cona udobja?
To je tisto območje, kjer se počutimo, kako čudno – udobno. Ampak pozor, to niso samo tiste dobre stvari, ampak tudi tiste slabe stvari, ki se nam dogajajo in smo jih sprejeli. Cono udobja sestavlja naša vsakodnevna rutina. Vsak dan vstanemo, si pripravimo zajtrk, se z avtom odpravimo v službo, kjer nas vedno čakajo zastoji, preživimo čas v službi, ki jo obožujemo ali sovražimo ali nekaj vmes, se vrnemo domov, kjer skuhamo kosilo in po nekem ritmu preživimo dan. Vse je poznano in nič nas preseneti. Če pa kaj zgodi, kar nismo pričakovali, nas to popolnoma vrže iz ritma.

S tem smo preprosto sprijaznjeni. Vdamo se v usodo in ničesar ne spremenimo. Želimo si zamenjati službo, pa imamo miljon kaj pa če-jev,  želimo zapustiti razmerje ali prijateljstvo, ki nas ne osrečuje in imamo milijon kaj pa če-jev, pa to bi lahko nadaljevala v neskončnost.
Včasih nas življenje prisili, da zapustimo cono udobja, mogoče resno zbolimo, izgubimo službo, izgubimo koga od bližnjih in preprosto ne vemo več kdo smo. Celotna rutina je porušena. Vendar tokrat ne bom govorila o tem. Govorila bom o prostovoljni zapustitvi cone udobja, ki je po mojem mnenju veliko težja, kot takrat, ko smo v to praktično prisiljeni. Včasih nam je življenje preprosto všeč takšno kot je, zadovoljni smo s svojim življenjem, stvarmi, ki jih počnemo, ljudje s katerimi smo obkroženi. Vse natančno tako kot mora biti. Če si na tej stopnji čestitke!
Če pa imaš občutek, da to še ni tisto, kar si želiš od življenja, da hočeš nekaj drugega, pa se moraš spopasti s prostovoljno zapustitvijo cone udobja. Če samo pomislim na to, da bom zapustila svojo cono udobja imam že en mini panični napad, kaj se bo pa sedaj zgodilo. Včasih se zgodi, da imaš idejo in jo želiš izpeljati in se začneš o njej pogovarjati s svojimi bližnjimi, te od te ideje želijo odvrniti, sploh če je drastična in razkrijejo ti vse najbolj grozne pošasti, ki te čakajo na drugi strani. Če pa še preveč razmišljaš in znaš narediti najbolj grozne scenarije v svoji glavi, si končal. Resnica pa je, da kaj se skriva na drugi strani ne veš  ne ti, ne vsi ostali.




Ko se odločiš zapustiti cono udobja …
… te čaka garanje, spopadanje samega s seboj in okolico. V različnih člankih sem našla različne opredelitve con. Notranja je cona udobja, zunaj nje je cona učenja in izzivov, še naprej od nje pa je cona panike. Ko izstopaš iz cone udobja, želiš vstopiti v cono učenja in izzivov, medtem ko tisti ostali s katerimi govoriš vidijo to kot cono panike, kjer živijo zmaji, ki te pojedo ali zažgejo. Cona udobja in cona panike sta obe enako nevarni in predvsem pa sta obe neproduktivni. Se sprašuješ zakaj? Ker je cona udobja tako udobna, da nisi produktiven in ker je cona panike tako neudobna, da si preprosto preveč pod stresom, da bi bil produktiven. Predvsem študentje poznamo učenje pred izpitom, ko imaš ogromno dela, ampak za popoldanski počitek preprosto imaš čas, pa za čiščenje tudi.
Če pa se še malo vrnem na to ultra udobno cono, tudi ko se nečesa že lotiš, se lahko zelo hitro ustrašiš in se prepričaš, da ne bo šlo in da res nimaš časa še za to in da ti itak ne bo uspelo. Pa saj ti je res super tako kot je zdaj, zakaj bi to spreminjal. Zmaj iz panika cone bruha ogenj čez cono učenja v cono udobja in sežiga motivacijo.

Kje pa še tičijo tisti razlogi, da tako radi vztrajamo v coni udobja in je nočemo zapustiti?
Ko izstopimo iz cone udobja smo v stresu in blagi paniki, ker smo kar naenkrat prestopili v neko neznano okolje, ki ga ne poznamo in ponavadi se okrog nas pojavijo tudi novi ljudje, o katerih nismo prepričani, koliko jim lahko zaupamo. Vendar je pa stres pozitiven in nas deluje blagodejno, saj nas spodbuja k novemu. Poleg stresa, pa se pojavi še nekaj, kar prej ni bilo tako izrazito, in to je ranljivost. Ko se počutimo ranljivo, nas je pogosto strah in nismo prepričani vase. Področja ne poznamo saj ga šele spoznavamo, zato še nimamo debele kože in se ne znamo braniti. Ljudje okoli nas se začnejo drugače obnašati, sploh ko storimo nekaj, kar sploh ni bilo pričakovano, ker se je tudi za njih rutina spremenila in se ob tem počutijo neprijetno. Če se to zgodi, nas ravno ti ljudje ponavadi želijo spraviti nazaj tja, kjer smo bili, da bo njihovo življenje spet v redu. Pojavi se strah, da se ne bomo mogli več vrniti tja, kjer smo že bili, bojimo se neuspeha, lahko pa se ravno obratno bojimo uspeha, ki nas pripelje naprej do novih izzivov in do nove cone učenja.

Zdaj pa najboljši del, kaj so prednosti tega, da se že enkrat poberemo iz cone udobja?
Zagotovo je najboljši del, da počnemo tisto, kar smo si želeli že zelo dolgo časa in smo to končno uresničili. Ponosni smo nase, ker smo naredili tisti korak in vztrajali proti svojemu cilju, ki ga počasi in vztrajno dosegamo. Tisti strah, ki nam je na začetku delal težave se počasi umika, vedno več se naučimo in vedno več hočemo vedeti. Okrog nas se znajdejo ljudje, ki nas podpirajo in nas razumejo, hkrati pa ugotovimo, da so nekateri stari prijatelji preprosto morali oditi. Bolj smo srečni in sedaj čeprav se še vedno spopadamo s težavami, so le-te take, ki jih z veseljem rešujemo. Oh pa še najboljše stvari se zgodijo takrat, ko nam je neudobno.



Kako izstopimo iz cone udobja?
Iz člankov sem izbrala nekaj uporabnih tehnik za izstop iz cone udobja. Za vsako tehniko sem dodala tudi resničen primer, tako da boš vedel o čem govorim ali pa za vzpodbudo. Nasveti nimajo posebnega vrstnega reda, izberi nekaj tistih tehnik, ki veš, da bodo zate najboljše delovale.
Tukaj bom že na začetku dodala opombo – če piše, da si napiši nekatere stvari, si jih napiši. Ker prvič so bolj pregledne, drugič, če so plani si jih lažje zapomniš, tretjič, včasih bo potrebno kak listek zažgati. 

1 Znebimo se izgovorov!
Ko imaš cilj, ki ga želiš uresničiti, ampak imaš tri tisoč izgovorov si jih napiši. Ugotovi kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi, če začneš delati v smeri, da uresničiš svoj cilj. Predvsem pa premisli, kateri od teh izgovorov so dejansko upravičeni.
In sedaj primeri vseh znanih izgovorov:

Sovražim svojo službo in bo jo zamenjal ampak kaj pa če ne bom našel nove službe? Kaj pa če bi jo začneš iskati, ko si še zaposlen in če jo dobiš, samo zamenjaš službo?
Našel sem svojo sanjsko službo ampak kaj pa če nisem dovolj sposoben?
Kaj pa če bi ugotovil, katere kompetence ti manjkajo za svojo sanjsko službo in začel delati na njih?
Kaj pa bodo rekli drugi, če želim pustiti službo in potovati po svetu in s tem služiti? Ali oni plačujejo tvoje položnice in hrano? Ne? Torej njihovo mnenje ni ravno pomembno se ti ne zdi?

Udeležil bi se tečaja ampak nobenega ne poznam, ki se ga bo udeležil. Spoznal boš nove ljudi in mogoče dobil novega prijatelja ali pa spoznal nekoga, ki ima iste karierne/življenjske cilje kot ti?
Z njim sem v razmerju, ker nisem prepričana, da bom našla koga drugega, ki bi bil z mano?
Ali ni boljše, da si samska, kot v razmerju z nekom, ki te ne osrečuje.
Saj bi spremenila svojo kariero, ampak pojma nimam kje naj začnem.
Samo začni nekje, ni pomembno kje.
Povedala bi fantu, da mi je všeč, ampak se bojim. Kaj je največ kaj ti lahko naredi? Lahko ti reče ne.

2 Začni z malimi koraki.
Majhni koraki pripeljejo do velikih ciljev. Ravno to je zelo pomembno na začetku. Če želiš narediti prevelik korak stopiš v cono panike in potem si zaključil, ker  si prehitro hotel preveč in ker ti ne uspe s prve si prepričan, da to ni zate.  Vem da potrpežljivost ni ravno človeška vrlina, ampak je tu še kako pomembna. Koraki morajo biti takšni, da se počasi ampak vztrajno tihotapiš iz cone udobja.
Primer:
Če želiš preteči 10km  in nisi bil športno aktiven že 10 let, ne boš s prve šel preteči  10 km. Ker če boš to želel narediti, ti skoraj 100% ne bo uspelo in prepričan boš, da to ni zate ter obupal. Zato moraš začeti počasi. Pa čeprav je to prvi mesec, dva sprehoda na teden. Potem pa počasi pretečeš 1km, pa 3km, pa 5km in na koncu dosežeš svoj cilj.

3 Ko stopiš iz cone udobja se boš učil o sebi in drugih.
Razmisli kaj se naučiš o sebi, o drugih ljudeh v podobni situaciji in kako lahko to dvoje združiš. Uči se od ljudi, ki so bili v podobni situaciji v katero se ti spuščaš. Sprašuj vse, kako so se počutili, kako se je okolica odzvala, kako so se njegovi bližnji odzvali. To ti bo pomagalo tako pri spoznavanju sebe, kot tudi pri razumevanju drugih. Namreč šele, ko se znajdeš v situaciji od katere ne veš kaj pričakovati oziroma imaš v glavi osnovana neka pričakovanja za katera ni nujno, da so resnična, vidiš kako odreagiraš. To da približno veš kako odreagirati, ti bo pomagalo, da ne boš videl vsega kot neuspeh, če se ti vse podre. Ko pa si že iz cone udobja in se ti nekaj zgodi to reakcijo ovrednoti, ali si se dobro odzval ali bi moral svoj odziv spremeniti.
Primer:
Preden sem se odpravila v ZDA sem bila samozavestna, veselila sem se potovanja in poletja. Seveda sem imela tudi pričakovanja. To je to, kar sem si mislila pred potovanjem. Ko sem bila enkrat tam in se pričakovanja niso uresničila, se je z mano poigrala tudi samozavest in pokazala se je ranljivost neznanega. Zaradi tega sem naredila marsikatero stvar, ki je drugače ne bi. Ampak kar je najpomembnejše iz tega sem se ogromno naučila. Ugotovila sem kaj je tisto, kar mi dvigne samozavest, ugotovila sem kako reagiram na neznano in kako nizko sem se pripravljena spustiti, če nisem previdna. Predvsem pa sem spoznala, da moram 100% zaupati svoji intuciji. Ampak ti nauki niso prišli v trenutku, ko se je situacija umirila. Do teh naukov sem prišla šele dobro leto po tem.  Kaj bi lahko naredila, da bi se boljše pripravila? Lahko bi se pogovarjala s kom, ki je že odšel na to in kako je on doživel kulturni šok in novo okolje.

4 Kaj je najboljše kar se ti lahko zgodi?
Čeprav nas večina verjetno vedno najprej pomisli na najslabše, premisli kaj se lahko v najboljšem primeru. Zapiši si vse tiste prednosti, ki jih vidiš, kot posledice tvoje odločitve in niso nujno neposredno povezane s tvojim ciljem.
Primer:
Želiš si dobiti svojo sanjsko službo. Da jo dobiš, boš moral napisati ubijalsko dober življenjepis in ugotoviti ali moraš katero od zahtevanih znanj ali kompetenc izpolniti. Mogoče boš ugotovil, da se moraš udeležiti jezikovnega tečaja. Po jezikovnem tečaju, boš na seznam lahko dodal nov tuj jezik, hkrati pa lahko na tečaju spoznal novega prijatelja/ico ali pa nekoga, ki ti bo pomagal do tvoje sanjske službe. Ugotovil boš da si na katerem od področij slab in ga izboljšal in ti bo mogoče kasneje v življenju prinesel koristi, čeprav ne boš dobil željene službe.
Prednosti:
-         Ugotoviš svoje prednosti in slabosti
-         Pridobiš nova znanja
-         Spoznaš nove ljudi
-         Izboljšaš svoje šibke točke
Tu so že štiri super stvari, ki jih lahko pridobiš samo s tem, da se stvari lotiš, pa koliko jih lahko še pridobiš na poti do končnega cilja.

5 Ne boj se tega, da gre vse narobe
Vsi delamo napake in vsem gre kdaj vse narobe. Zavedaj pa se nečesa, če ne bi delali napak, če ne bi včasih zajebali, se tudi naučili ne bi ničesar novega. Sama vem, da sem si prej za vedno zapomnila stvar, ki sem jo najprej naredila narobe, kot pa nekaj kar sem se že vnaprej naučila, da je prav. Hkrati pa, ko gre vse narobe se naučiš reševati situacije, kako odreagirati na določeno situacijo ter prisiljen si premisliti kako boš odreagiral naslednjič, ko se znajdeš v podobni  situaciji.
Primer:
Ko sem delala fotostrip, sem imela nekajkrat težave z igralci. Ponavadi zato, ker se jih ni dovolj prijavilo, ali je prišla odpoved v zadnjem trenutku ali nismo dobili fantov. To je bila težava, ki sem jo vedno morala rešiti pred snemanjem. To je zgledalo tako, da sem ali spraševala okrog ali kdo pozna kakega fanta, ki bi želel nastopati v določeni starostni skupini, zgodilo se pa je tudi, da sem dve uri pred slikanjem pisala popolnoma nov scenarij, ker je kdo od igralcev odpovedal.

6 Raziskuj o področju, ki te zanima.
 Čim več preberi o področju, ki te zanima, poišči in pogovarjaj se z ljudmi, ki so cilj že dosegli, pa tudi s tistimi, ki so šele začeli. Lahko ponudiš pomoč ljudem, ki so na tistem področju, ki te zanima. Če si sedaj pomislil, kako bom nekoga, ki je uspešen prepričal, da mu lahko pomagam. Pomagaj nekomu, ki je začel ali pa nekomu, ki ni tako dober v tem. Zakaj? Ker je še vedno korak pred tabo, on je že začel ti pa še vedno razmišljaš ali bi ali ne bi, hkrati pa se lahko ogromno naučiš. To ti bo dalo tisti zagon, ki ga potrebuješ, hkrati pa tudi nekaj samozavesti, da boš lažje naredil tisti prvi korak iz cone udobja.  
Primera:
Sama sem preden sem se odločila, da bi rada postala make-up artistka. Potem sem o tem brala in iskala informacije, šele na to sem se s strahom vpisala v make-up tečaj in naredila tečaj.
Preden sem začela pisati blog, sem naprej nekaj blogov prebrala, potem sem se pogovarjala s prijateljico, ki je začela blogati pred mano in jo prosila za informacije. Potem sem naredila prvi korak in postavila in napisala svoj blog. Potem pa korak po korak, vsakič ko česa ne vem poiščem informacije. Ko sem pisala ta blog, sem raziskovala o coni udobja, da z vami lahko delim te informacije.  

7  Ko ti gre vse narobe, poglej nazaj koliko si že dosegel.
Lahko vodiš dnevnik v katerega si zapisuješ vedno, ko nekaj narediš v smeri, proti svojemu cilju. Ni nujno, da je to vsak dan, lahko pišeš tudi samo tiste malo večje cilje. Tako boš v tistih dneh, ko te zagrabi panika, da ti ne uspelo, pogledal v zvezek in videl kako daleč si že prišel. Uspeh pride čez noč, ampak šele po tem, ko si zanj garal in že petkrat vmes skoraj obupal.
Primer:
Ko sem trenirala za svoj prvi polmaraton. Me je bilo strah, da ga ne bom uspela preteči? Seveda. Sem razmišljala o tem, da bi spremenila razdaljo v 10 km? Itak. Sem se pozanimala do kdaj lahko spremenim razdaljo? Itak da ja. Potem pa pomisliš, dve leti nazaj je bil cilj preteči 10 km in zdaj jih pretečem 15 in zraven ne umrem. Kako kul je dejansko to?

8 Vizualizacija uspeha. 
Predstavljal si vsak dan po nekaj minut svoj uspeh – kje, s kom, kaj počneš, kako se počutiš. To ti služi, kot motivacija, da delaš proti svojemu cilju, ne da samo čakaš da bo padlo z neba. Tokrat na kratko, bom pa celoten blog tudi namenila vizualizaciji, ker bi se sama rada naučila čim več o tej temi, saj se mi zdi izredno pomembna.
Primer:
Cilj je uspešno podjetje. Predstavljaš si, kako stojiš sredi pisarne, s svojimi sodelavci, ki jim ravnokar razlagaš, da ste podpisali pogodbo s podjetjem, s katerim ste že dolgo želeli sodelovati. Ob tem se počutiš srečno, ponosno, veselo, navdušeno.

9  Lista odloženih opravil.
Vsi imamo listo opravil, ki jih odlagamo, ker jih nočemo narediti ali ker ne vemo kako jih narediti. Spravi jih vse na en seznam in se jih loti opravljati enega po enega. Tudi to te spravi iz cone udobja. In ponavadi je opravljeno veliko hitreje, kot se nam zdi.
Primer:
To so lahko čisto preproste stvari, kot je opraviti klic s katerim odlašamo ali pa končno poslati tisti e-mail. Konec koncev pa je to lahko  samo to, da po treh letih samo pospraviš svojo omaro z oblačili in se končno znebiš tistih oblačil, ki ti že tri leta nesrečno stojijo v omari in jih nikoli več ne boš oblekel.

10 Nehaj se izogibati neprijetnim situacijam.
Ja so neprijetne, ampak prej, ko jih opraviš, prej bodo mimo. Vsi se jim izogibamo. Ampak stvar je v tem, da lahko situacija, ki je zdaj malo neprijetna, postane čez čas, zelo neprijetna. Včasih pa se na koncu izkaže, da sploh ni bilo tako hudo kot se nam je zdelo. Zato je najboljše, da se z neprijetnimi situacijami spopademo takoj.
Primer:
Študentski primer, ki nas ga je večina verjetno doživela. Jaz ravno kak mesec nazaj. Ko padeš izpit in ti tisti predmet ni preveč pri srcu. Pri tem imaš dve možnosti. Lahko se pritožuješ kako zahteven je bil izpit, da so zelo strogo ocenjevali, da tega pa niso na  predavanjih povedali, da je predmet kar nekaj, da tega ne boš nikoli potreboval. Ali se pritožuješ tistih prvih 15 minut, ko si izvedel, da si padel izpit in si potem narediš načrt, kako ga boš naslednjič opravil. Ugotoviš ali mogoče za kako od snovi potrebuješ dodatno razlago, koliko časa se moraš učiti, katere snovi moraš utrditi …

11 Just do it!
Prvi korak moraš narediti ali pa boš ostal točno tam kamor si. Včasih je najboljše, da nič ne razmišljaš in narediš ta prvi korak. Večkrat kot ga ponoviš lažje ti bo. Potem pa narediš naslednjega in naslednjega. Nato pa kar naenkrat ugotoviš, da si še vedno živ in da se je tvoje življenje izboljšalo.
Primer:
Moj tak trenutek je bil verjetno, takrat ko sem se odločala za poletno delo v ZDA. Najprej sem šla na predstavitev, ampak ker mi ni dalo miru sem šla naslednje leto še enkrat  in se preprosto odločila, da grem. Včasih moraš se za stvari odločiti povsem spontano. In videti kam te pelje pot.

12 You can always go home
Stopiti iz cone udobja, sploh prostovoljno je lahko hudičevo težko. Čeprav smo premislili vse izgovore, videli vse prednosti, ki jih to da stopimo izven cone udobja prinaša, nas je še vedno prekleto strah.  Včasih lahko naredimo majhen korak ven in če ugotovimo, da to ni za nas se še vedno lahko vrnemo nazaj. Če imaš službo in si iščeš drugo in če ugotoviš, da ti to ni všeč, še vedno lahko ostaneš v stari službi, če se odločiš iti na tečaj in ti ni prijetno, lahko tečaj zapustiš. Skoraj vedno imaš opcijo, da greš nazaj. Lahko pa stavek you can always go home uporabiš, kot motivacijo. Nazaj se vedno lahko vrneš, vedno se lahko greš skriti v svojo posteljo. Ampak kaj pa če narediš tisti majhen korakec in če ti ni všeč se vrneš nazaj, in ko vidiš da prvi ni bil tako grozen, narediš naslednjega in če ti ni všeč še vedno lahko pobegneš. Odločitev pa je tvoja. 
Primer:
Bom nadaljevala zgornji primer dela v ZDA. Prvi korak je bil to, da sem oddala prijavnico in potem sledijo naslednji koraki. V katerem koli od korakov bi lahko rekla, jaz pa ne grem in se umaknila. Lahko bi bila en teden v ZDA, pa bi rekla to ni zame in šla nazaj domov. Pri meni je bil ta možnost izbire motivacija.

Sama sem zelo prestrašen človek, ampak si zelo rada postavljam tudi izzive. Se mi zdi pa da z leti vedno bolj narašča strah in je vedno težje zapustiti cono udobja. Vendar če se želimo razvijati je to nujno.
Povej mi ali katero od naštetih tehnik uporabljaš? In kateri je tisti tvoj izgovor, da se ne spraviš iz cone udobja?
Zapiši mi v komentarju ali pa mi pošlji sporočilo.






Ni komentarjev