Kako preprečiti staranje kože s pravo kozmetiko?

Po dolgem času se spet vračam s kozmetičnim blogom, ki sem ga posvetila trem aktivnim vrstam sestavin ki jih najdemo v vedno več kozmetičnih izdelkih za dnevno nego.

Na vsaki embalaži kreme proti staranju si zagotovo opazila, da so napisane sestavine ki naj bi zmanjšale gubice ali pa preprečevale nastanek novih. Velikokrat so poudarjeni peptidi, ceramidi, hialuronska kislina, vitamini, antioksidanti, pa tudi rastlinski izvlečki, od najbolj poznanih, pa vse do eksotičnih, ki znajo kremi lepo dvigniti ceno. Poleg tega, nas vsi prepričujejo, da je njihova krema najboljša in da vse tiste sestavine resnično delujejo in da bo naša koža po njihovi uporabi sijala. Pa je res tako?

Prva in najpomembnejša stvar, ki se je pri kozmetiki moraš zavedati je da nobena krema ne bo popravila že nastalih gubic, pri tem lahko pomaga le dober estetski dermatolog ali kirurg. Druga stvar, ki je se moraš zavedati pa je, da sestavine v kozmetičnih izdelkih ne smejo iti tako globoko v kožo, da bi lahko prešle v kri, zato bi morali izdelki delovati zgolj v povrhnjici, kjer ni žil. Prav tako pa na to ali sestavina prodre tako globoko vplivajo tudi lastnosti samih aktivnih sestavin: so dovolj majhne, so dovolj topne v lipidih, da bodo prešle kožno bariero, kakšen je njihov dostavni sistem. Prav zaradi tega sama prisegam zgolj na tri aktivne sestavine v kozmetiki, ki dolgoročno preprečujejo staranje, in to so antioksidanti, vlažilci in sestavine, ki kožo zaščitijo pred UVA in UVB žarki.  Vlažilci koži vrnejo prepotrebno vlago, antioksidanti pa ščitijo pred onesnaževalci, sončnimi žarki, nekateri pa tudi blažijo vnetja na koži in sestavine za zaščito kože pred UVA in UVB sevanjem pa pred sončnimi žarki.

Antioksidatni

To so tiste molekule, ki upočasnijo, preprečijo ali odstranijo možnost oksidativne poškodbe ciljne molekule. Oksidativne poškodbe povzročajo prosti radikali, ki vedno iščejo molekulo s katero se lahko združijo ali ji ukradejo atom, ki jih iz nestabilnih molekul spremeni v stabilne. Radikali se radi združujejo z DNA, lipidi in proteini. Znotraj telesa imamo antioksidante povezane v mrežo, ki telo ščitijo pred radikali.

Koža je kot zunanji organ prostim radikalom zelo izpostavljena. Proste radikale tvorijo UV sevanje, infrardeče sevanje, ultrazvok, ozon, različne kemikalije, tobačni dim… Prosti radikali s povzročanjem oksidativnega stresa med drugim pospešujejo tudi staranje.

Za pravo ravnovesje antioksidantov, jih je smiselno v telo vnašati s hrano, koži pa lahko malo pomagamo z izdelki z antioksidanti. Ampak tudi dobrih stvari je lahko preveč. Če imamo preveč antioksidantov, začnejo delovati prooksidativno in se obnašajo kot prosti radikali.

Poznamo dve vrsti antioksidantov, tiste, ki se topijo v vodi in delujejo na površini kože ter tiste, ki se topijo v maščobah in preprečujejo oksidacijo lipidov, ti pa ponavadi delujejo globlje v koži.   

Primeri antioksidantov, ki se uporabljajo v kozmetiki:

Topni v vodi: vitamin C(ascrobic acid), niacinamide

Topni v maščobah: resveratrol, koencim Q10, vitamin E (tocopherol), lycopene

Vlažila

Za pravilno delovanje kože je potrebna optimalna vsebnost vode v koži. Načeloma le-to zagotavljajo medcelični lipidi in naravni vlažilni faktor kože. Zgodi pa se, da zaradi neugodnih okolijskih razmer (mraz, nizka vlažnost zraka), pogostega umivanja ali uporabe agresivnih čistilnih sredstev, ki odstranjujejo lipide povrhnjice, pride do povečanega izgubljanja vode iz kože.

Zato, da koži vrnemo vlago v kozmetičnih izdelkih uporabljamo vlažila, ki v koži povečajo vsebnost vode, posnemajo vlogo kožnih lipidov in ponovno vzpostavijo normalno funkcijo lipidne bariere.

Vlažila delujejo v večini primerov na koži in vlečejo vodo iz zraka, če pa je vsebnost vode v zraku premajhna jo začnejo vleči iz globljih plasti kože. V kremah so že dodane sestavine (emolienti in okluzivi (voski, tekoči parafin, olja, …), ki to preprečijo, medtem ko moramo pri uporabi seruma nanj nanesti še kremo. V serumu so namreč ponavadi samo vlažila.

Pogosta vlažila v izdelkih: glicerol (glycerin), hialuronska kislina ali natrijev hialuronat, peptidi, alantoin, sečnina, propylene glycol, sorbitol, butylene glycol, PEG200 (do 2000), caprylyl glycol

UV filtri

Za zaščito pred UVA in UVB žarki uporabljamo UV-filtre. UVB žarki so tisti, ki prodrejo do povrhnjice in tu povzročajo poškodbe sestavnih delov DNA in sprožajo tvorbo radikalov in oksidacijo lipidov. Povzročajo preobčutljivostne reakcije in opekline kože. Medtem UVA žarki prodrejo globlje, tudi do usnjice, na koži ne puščajo takojšnjih vidnih posledic. Prav tako sprožajo tvorbo radikalov in oksidacijo molekul. Ker poškodujejo kolagen, elastin in fibroblaste so odgovorni za staranje.

Ko koža enkrat porjavi je že poškodovana, zato je zdrava polt tista, ki jo imaš tudi pozimi.

UV-filtri so naravni in sintezni in v večini izdelkov se uporablja kombinacija obojih. Ker znajo sintezni UV-filtri povzročati reakcije na občutljivi koži, se dobijo tudi izdelki, ki vsebujejo zgolj naravne UV-filtre, ki pa zaradi svoje velikosti na koži velikokrat puščajo bel videz.

Najpogostejši UV-filtri

Naravni: Cinkov oksid in titanov oksid

Sintezni: bis-ethylhexyloxyphenol methoxyphenyl triazine, homosalate, octocrylene,  octinoxate (ethylhexyl methoxycinnamate), avobenzone (butyl methoxydibenzoylmethane), oxybenzone (benzophenone-3)

Moja trenutna kombinacija vlažilne kreme in kreme z zaščitnim faktorjem