Nasveti kako zmanjšati čas na družbenih omrežjih


Še vedno se spomnim 10 let nazaj, ko so me prepričevali naj se prijavim na Facebook in sem se temu upirala, sedaj pa, razen če si zapovem nekaj dni brez FB-ja, ne mine dan, da ne bi nekaj časa preživela na njem. Stvari se spreminjamo in družbena omrežja so v nekaterih primerih postala nujno zlo, včasih pa so samo nepotrebni porabnik našega časa.

Čeprav družabna omrežja uporabljam za komunikacijo z drugimi in promocijo bloga, pa še vedno veliko preveč časa porabim na njih samo zato, da zabijem čas in skrolam čez časovnico in preverjam kaj je novega. Včasih opazim kakšno stvar, ki me resnično zanima, večkrat pa je samo brez ciljno skrolanje.

Če se ne bi odločila blogati in graditi kariere v smeri, ki bo zelo verjetno vključevala tudi družbena omrežja, bi verjetno moji računi na družbenih omrežjih prenehali obstajati. Tako pa poskušam ujeti zdravo mejo za preživljanje časa na njih.

Družbena omrežja imajo tako dobre, kot slabe strani. Na FBju sama hitro pridem do kakšnih zanimivih dogodkov ali projektov, v nekaterih skupinah pridobim neprecenljivo znanje za katero, bi morala sicer odšteti veliko denarja, skupine in skupni pogovori tudi velikokrat olajšajo deljenje s študijem povezanih informacij in izdelavo seminarskih nalog. Na IG-ju, ki mi je veliko bližje lahko sledim tistim, ki so mi v navdih in z njimi poklepetam, prav tako pa izvem, kar nekaj novih informacij. Predvsem pa IG uporabljam tudi za inspiracijo in predvsem motivacijo. Med slabe strani pa prištevam predvsem, to da sem dobila potrebo biti z vsem na tekočem, da moram vsem čim prej odpisati, velikokrat čas na FBju preživim, ker z nekom klepetam. Predstavljajo pa mi tudi glavni motilec, ko mi pade koncentracija medtem ko nekaj počnem in se potem še težje zberem. Včasih, ko se ne počutim najbolje, pa tudi ne pomaga, to da vidiš kako drugi objavljajo vse, kar jim uspeva, ker čeprav si vesel zanje, si želiš da bi tudi ti imel tisto, čeprav mogoče ni nekaj, kar bi te dejansko osrečilo. Hkrati pa zabriše občutek realnega življenja in vsega tistega, kar so morali dati skozi, da so prišli do tu, kjer so danes. 

Kako se borim proti družbenim omrežjem?

Jutro preživim brez telefona
Vse kar naredim na telefonu zjutraj je, da ugasnem budilko. Do družbenih omrežij pa pridem šele čez kaki dve ali tri ure. Tako jutra preživim brez da bi vedela, kaj vse je že zgodilo v tistih urah, ki sem jih prespala in sem tako tudi dlje brezskrbna. Zato tudi nikoli zjutraj ne objavljam story-jev na IG. 

Čim manj aplikacij
Na telefonu imam IG in Snap, ki pa počasi umira, do FB-ja pa dostopam kar preko brskalnika. Aplikacije za FB nimam že zelo dolgo, prav tako pa sem se odpovedala messenger-ju, tako precej prihranim na bateriji pa tudi pri prenosu podatkov. Na sporočila pa pač odgovorim, ko pridem do računalnika.

Ugasnjena obvestila
Vsa obvestila imam ugasnjena, tako mi telefon ne utripa in ne piska za vsako najmanjšo malenkost in vsa obvestila dobim šele, ko odprem aplikacijo. Tako tudi vsaj malo izgubiš tistega občutka, da moraš vse preveriti v točno določeni sekundi.

Večerna rutina
Čeprav sem se še nekaj časa nazaj držala tega, da po odhodu v posteljo ne odpiram več družbenih omrežij, se tega ne držim več. To da po odhodu v posteljo ne odpiram več drugih aplikacij, kot tiste za meditacijo bom uvedla znova, ker v tistem času ne izvem prav nič pomembnega, izgubim pa kar nekaj minut spanca.

Samodisciplina
Verjetno si se kdaj že srečala z naslednjim dogodkom. Pišeš seminarsko nalogo, se učiš ali počneš nekaj drugega, ampak hkrati ti pogled stalno uhaja na telefon, dokler se ne odločiš, pogledati kaj je novega. In tako se recimo treh urah učenja učiš dejansko samo polovico časa ali še to ne. Zato ko jaz počnem nekaj kar zahteva mojo koncentracijo odstranim telefon s svojega vidnega polja. Tako si zmanjšam skušnjavo in lažje za tisti čas povsem pozabim nanj.  

Moja izkušnja?
Lahko rečem, da sem nekatere dni res pridna in malo bolj pozabim na telefon in družbena omrežja na splošno, večino dni pa se še vedno ujamem, ko brezciljno skrolam. To se ponavadi zgodi, ko pridem po napornem dnevu domov in so moji možgani bolj kot ne na avtopilotu. Tako da moram poiskati eno boljšo zaposlitev zanje. 




Ni komentarjev