Leto 2018: Thank you, next


Leto se počasi zaključuje. Samo še en dan nam je ostal od leta 2018. Tako kot večina sem tudi jaz naredila malo refleksije kaj vse se mi je letos dogajalo. Leto definitivno ni bilo sanjsko, vendar je bilo pa tisti začetek, ki začne napovedovati, da bo eno od naslednjih let točno tako. Zato sem letos najbolj hvaležna za vse lekcije, ki me jih je življenje želelo naučiti že nekaj časa.

Januarja sem imela nekaj izpitov, predvsem pa nisem vedela kaj bi sama s sabo in predvsem v katero smer bi usmerila blog. Februarja pa mi je v roke prišla knjiga o navadah, ki je praktično vplivala precej na drugo polovico leta. Do junija sem se nekako privlekla, začetek julija pa sem si po dolgem času vzela čas za morje in zase. Potem pa so se počasi začele dogajati spremembe.

Vztrajnost se izplača.
Mesec pa pol sem iskala študentsko delo in to v času, ko je ponudba ogromna. Sama sem se omejila na administrativna dela, ker sem si želela delo, samo 5 dni na teden in dopoldne. V tem mesecu in pol sem šla čez veliko poslanih prijav, kar nekaj razgovorov in še več zavrnitev. Verjemite mi, ko enkrat dobiš v enem dnevu 3 zavrnitve, ni prijetno, ampak ravno to je tisti trenutek, ko ne smeš odnehati, ampak iskati naprej. Na koncu mi je uspelo dobiti delo, kjer sem preživela štiri lepe mesece, kljub temu pa vem, da ne bom srečna dokler ne bom delala sama zase.

Prvi letnik opravljen.
Čeprav sem potrebovala nekaj mesecev, da sem se privadila na ekonomsko fakulteto sem opravila čisto vse izpite, na kar sem res izredno ponosna. Poleg tega pa mi je k srcu prirasla tudi statistika, ki sem jo na prejšnjem faksu sovražila.

Uvedba novih navad.
Ker sem imela med iskanjem službe veliko prostega časa in hkrati, kot si lahko videla, pisala tudi kar nekaj objav na temo cone udobja, ki se dejansko zelo povezuje z navadami. V bistvu se vse, kar vas želim naučiti, kar vam želim podati, navade v takšni ali drugačni obliki. Navade so me prevzele in to do take mere, da sem se odločila, da testiram na sebi ali lahko uvedem nove navade, ali mi koristijo in predvsem koliko časa bodo zdržale. No lahko rečem, da sem na koncu obdržala tri navade od šestih, kar pa tudi ni tako slabo, s tem da mi je ena resnično prinesla več sreče v življenju. To je dnevnik hvaležnosti. To da sem ponovno začela več brati pa mi je prineslo ponovno strast do psihologije in ekonomije.

Tek
Moj terapevt s katerim sva v letošnjem letu preživela veliko skupnih trenutkov in predvsem 1500 kilometrov, ki so bili polni sreče, žalosti, trpljenja, *kaj je meni tega treba*, jeze, *I will just do it*, *samo še malo pa bo konec*, novih norih idej. Pol maraton je za mano in ponosna sem nanj, čeprav mi je zmanjkala tista minutka do zastavljenega cilja. Sem se pa namesto tega veliko novega naučila, kar bom z veseljem uporabila v naslednjem letu. (Ja, morala bom bolj pridno delati vaje za moč.)

Bloganje
Ufff Mrhica je šla letos čez kar nekaj faz, od tega da sem želela preprosto zaključiti in sem imela do julija zgolj 8 objav, do tega da sem se dobesedno prisilila k pisanju in imela do julija do konca leta povprečno 6 objav na mesec. Poleg tega pa mi je bloganje prineslo tudi kar nekaj novih poznanstev in čudovitih punc v moje življenje. Vaša sporočila pa so bila tisto, kar mi je dalo še dodatno motivacijo da sem vztrajala pri pisanju. Moja najljubša objava tega leta pa je bila zagotovo tale.

Boy bye
Seveda moram en odstavek posvetiti tudi fantom, ampak brez skrbi, večinoma bom tako ali tako govorila o sebi. Moja zgodba z vprašanjem svoje vrednosti in samozavesti se je začela poleti 2016. Od takrat so v moje življenje (razen 1 izjeme) prikorakale osebe moškega spola, ki zame niso bile dobre. Moja racionalna plat pa se je čudila mojim bednim čustvenim odločitvam in me predvsem reševala, ko sem se zavedala, da so stvari šle predaleč. Svoje šolanje za katerega sem neizmerno hvaležna, sem zaključila letos oktobra, ko sem končno osvojila vse učne lekcije in predvsem postavila standarde točno tja kamor spadajo. 

Moje bejbe
Seveda ne morem mimo vseh mojih punc, ki so bile letos tako ali drugače ob meni. Neskončno sem vam hvaležna, da ste me letos tako potrpežljivo prenašale in obljubim, da bom naslednje leto manj tečna. Hvaležna sem tudi za vse vas, ki ste letos prišle v moje življenje in mi ga tako naredile veliko lepšega in posebnega! Hvala vam, ker me spodbujate še pri mojih najbolj norih idejah. You know I love you <3

Meni
Na koncu leta je prav zahvalim tudi sebi in si oprostim za vse trenutke, ko sem se jezila sama nase. Predvsem pa da sem vztrajala, ko bi lahko obupala. Da vem, da to da ti ne uspe ne pomeni, da moraš odnehati, ampak samo ponovno poskusiti. Da sem se končno zavedla tega, da moram uživati življenje na polno. Hvaležna sem si, da si upam poskusiti in delati tisto, kar me res veseli.

Leto 2019?
V bistvu se ga že veselim, ker imam občutek, da bo poln uspehov in padcev, čudovitih doživetij, tudi kakšnega razočaranja in novih ljudi. Pa tudi (končno) doseženih ciljev in presenečenj v mojem življenju. Jaz ga že komaj čakam!

Tebi Mrhica pa želim, da bi se s pogumom spopadla z vsemi izzivi, ki ti bodo prišli na pot. Da boš dosegla svoje zastavljene cilje in da ti bo življenje postreglo tudi s kakšnim nepričakovanim in sladkim uspehom.
Če pa si še v postavljanju ciljev za novo leto, ti pa lahko pomaga tudi ta objava.



Ni komentarjev