Še zadnjič o mojih navadah


Zdaj je minilo že nekaj časa od uvedbe mojih navad in odločila sem se, da po tem ko se je moje življenje nekoliko ustalilo, podam še zadnje poročilo o navadah, ki sem jih osvojila in o tistih, ki so odšle v pozabo. 
Navade sem optimistično v svoje življenje vnesla proti koncu julija, ko sem imela časa na pretek (oziroma v času, ko sem iskala študentsko delo). Kako sem dobra v vzdrževanju navad pa se je pokazalo šele v zadnjih štirih mesecih, ko imam 'redno službo'. To je bil trenutek, ki sem ga pravzaprav čakala, da bom videla kako uspešna sem bila. 

Pa se lotimo najprej vseh mojih failov:

TO-DO lista
Sploh raje niti ne razmišljam, kdaj sem jo nazadnje naredila. Ta navada se pri meni ni obdržala niti 21 dni, ne da bi se še kaj dlje. Trenutno dejansko živim tudi brez planerja. Čeprav priznam, da trenutno tudi nimam pojma kaj vse moram narediti. To je težava, ker tako lahko pozabim tudi na kakšno zelo pomembno stvar, zato moram nujno najti način planiranja, ki mi bo resnično ustrezal. 

Meditacija
Meditacija se je izkazala za precej pozitivno navado, vendar je morala trajati vsaj 15 minut, da sem se resnično sprostila. Ker sem meditacijo izvajala pred spanjem in ker se precej pozno spravim v posteljo, sem bila večkrat v precepu ali meditirati ali se spraviti v spalni položaj. Zaenkrat je zmagal spalni položaj, ampak meditacije se bom zagotovo še lotila.

Čas na družbenih omrežjih
Če sem precej dobro začela s to navado, se je stanje spet poslabšalo. Še vedno se sicer držim tega, da se telefonu in družbenim omrežjem zjutraj izogibam čim dlje, vendar čez dan iz dolgčasa ali iskanja odklopa še vedno prepogosto zajadram nanje. Ponovno pa sem tudi začela preživljati čas na IG tik pred spanjem. Verjetno je to tudi prvi korak, ki se ga bom ponovno lotila, da po odhodu v posteljo, nisem več na telefonu.

In sedaj še tisti lepši del, pod katerega spadajo osvojene navade:

Branje
Končno spet več berem, čeprav je to samo 10 minut zjutraj pri zajtrku. Količina prebranih knjig se je kar naenkrat povečala in skrbi me kako bom s knjigami na izmenjavi. Počasi razmišljam tudi o nakupu Kindle, da bom imela knjigo stalno pri roki. Priznam, da so mi tiste v papirnati obliki še vedno najljubše.

Zgodnje vstajanje
Največja nočna mora po malo več kot 6ih urah spanja, ampak na koncu največja nagrada. Zgodnje vstajanje mi da čas za zajtrk, branje knjige, pisanje dnevnika hvaležnosti in čas, da se vsako jutro naličim. Tako redno se v življenju še nisem ličila. Želela bi si le, da bi jutro trajalo dlje in če bi se spravila prej v posteljo, bi za dodatne pol ure vstajala tudi ob 5ih. Ampak ker je zame že 6,5ur spanja premalo, tega res ne bi rada še skrajšala.  Sem si pa v zadnjih dveh mesecih dovolila tudi to, da sem si za vikend budilko preprosto izklopila zato, da sem pridobila še kako uro spanja in se vsaj enkrat v tednu res dobro naspala.

Dnevnik hvaležnosti
Verjetno navada, ki je imela najbolj pozitivni učinek na moje življenje. Zjutraj si vzamem tistih 5 minut zato da premislim, kaj so tiste 3 stvari za katere sem hvaležna in potem dan preprosto ne more bit tako slab. Hkrati mi je pa pomagal, da na stvari gledam veliko bolj pozitivno.

Spoznanja, ki sem jih pridobila o navadah:

Sanjske jutranje rutine so včasih preprosto neizvedljive.
Večkrat sem brala o tem, kaj so nekateri vse sposobni narediti samo z zgodnjim vstajanjem in njihove jutranje rutine obsegajo od telovadbe do meditacije in branja pa tudi zajtrka, vmes jim uspe celo še kaj pospraviti.
Meni v trenutni situaciji, ko vstajam med pol šesto in petnajst do šestih in grem v službo ob 7:10 uspe narediti zelo malo. (Na tem mestu priznam, da mi ličenje vzame 20 minut in to uvrščam med meditacijo.) Tako da tista sanjska rutina, ki bo lahko trajala od pol šestih zjutraj pa do devetih zjutraj bo morala še nekaj časa počakati.

Manj navad=večji uspeh
Jaz sem začela s šestimi navadami in končala s tremi navadami. Od tega ena ni preživela niti prvega meseca, vse ostale so bile z mano vsaj nekaj časa. Ko je bil tempo dovolj divji, pa so dejansko ostale le še tri navade, ki sem jih dala v svoj urnik, tako da imajo točno določen kraj in čas oz. sem jih priključila že obstoječi navadi – zajtrku. Zato pri uvedbi navad sploh na začetku začni z eno, sploh če imaš veliko obveznosti, kar je več bo preprosto preveč, čeprav si mogoče misliš kaj pa govorim, ti to zmoreš. Če bo preveč, boš obupala. Žal je tako.

Navade, ki so prave zate, se bodo obdržale.
Če je navada prava zate si boš veliko lažje vzela čas zanjo, kot če je to nekaj kar bi mogoče rada imela ali pa se ti zdi kul. Če se odločiš, da boš uvedla eno navado in ti bo sprva šla v redu, potem pa je preprosto ne boš čutila je bolje, da si izbereš drugo. To ne pomeni, da novo navado opustiš ker je težka, ampak zato ker ne čutiš tistega pozitivnega naboja in prioritete. Verjemi tudi jaz bi včasih raje spala, ampak vem da bi še tisti trenutek obžalovala to, da sem izpustila pomemben del dneva (kot se zgodi vsak vikend, ko dlje spim).

Blog bom pa zaključila z nenamerno, ampak najpomembnejšo navado, ki sem pridobila v tem času. Končno sem se dovolj disciplinirala, da redno objavljam na blogu. Še bolj me pa veseli, ko na objave dobivam pozitivne odzive in je včasih ravno to tista motivacija, ki mi daje zagon, ko razmišljam, da bi mogoče zaključila s pisanjem. 





Ni komentarjev