Kako postati profesionalka?

Pred kratkim sem čisto slučajno odkrila na YT eno super žensko Marie Forleo, ki je life coach. Prvi video, ki sem ga pogledala pri njej je bil intervju z pisateljem Stevenom Pressveldom, kjer sta govorila o tem kaka je razlika med tem, da si amater in tem da si profesionalec. Tema se mi zdi izredno zanimiva, ker sem izvedela ogromno novega, predvsem pa mi je dala drugačen pogled na stvari. Sedaj pa to, kar sem se naučila delim tudi s tabo.



Razširjeno objavo najdeš na PODCASTU. Tukaj pa bom delila samo povzetek in nasvete.

Pa najprej poglejmo kdo je amater in kdo je profesionalec:
Amater je tista oseba, ki nekaj počne, ko ima čas oziroma bolje rečeno, ko se mu ljubi. Od tega, kar počne nima nikakršnih rezultatov, ker pač ni konsistenten in v to ne vlaga trdega dela. Je ljubosumen in išče izgovore zakaj je drugim uspeva njemu pa ne. Ali če povzamem z citatom iz enega članka na internetu Amateurs get in the game only because it looks shiny and the Pros seem to be making money. They aren't prepared to put in the hours.
Profesionalce bom pa opisala s citatom Stevena Pressvelda avtorja knjige Turning Pro: (knjige nisem prebrala, ker sem šele pred kratkim izvedela zanj, čeprav sem za nekatere njegove knjige že slišala.) ''Turning Pro changes what time we go to bed and what time we get up. It changes how we organize our day.  It changes what we read and what we feed our bodies. The amateur tweets, the Pro works.''

Profesionalka lahko postaneš na točno tistem področju, ki ti največ pomeni, lahko je to tvoj hobi, to da si najboljša mama, to da se redno ukvarjaš s športom in da skrbiš za svoje telo …

Torej na kratko povedano, če želiš uspeti moraš postati Profesionalka. Zdaj pa, kako boš to dosegla?

V bistvu na enem področju že si profesionalka, samo da tega ne veš. To je služba. Najprej si morala tako ali drugače službo poiskati. Sedaj greš vsak dan v službo. Prideš točno, greš ko se zaključi tvoje delo oziroma tvoja izmena. Ko greš na dopust se vedno o tem prej pogovoriš s šefom. Svoje rezultate in ideje vedno deliš s šefom, ki jih potem ovrednoti. Tvoj dan je organiziran okrog službe. In veš, da ne moreš iskati izgovorov zakaj pa danes ne bi šla v službo in veš, da se ne moreš kar odločiti, da ta teden pač ne boš šla v službo in boš šla naslednji in bo vse kul, ker veš da boš dobila odpoved. Ali pa da boš osem ur preživela na Instagramu namesto, da bi opravila svoje delo, ker boš spet zelo verjetno kmalu odpuščena. 

Enako se moraš obnašati do svoje ideje ali hobija, ki si ga želiš razviti.  Tudi na to glej kot na tvojo službo. Vsak dan se moraš prikazati in delati na svoji ideji. Pa naj bo to ena ura, tri ure ali pet ur. Ravno tako se moraš s sabo dogovoriti za dopust in poskrbeti, da imaš vse pripravljeno za takrat, ko se tvoj dopust konča. Svoje ideje moraš sama ovrednotiti, razviti moraš občutek kaj je dobro in kaj je slabo. In ta čas, ki si ga vzameš za razvijanje svoje ideje, da jo res razvijaš oz. delaš na njej in ne da brskaš po Instagramu ali Pinterestu kaj boš jedla za večerjo.

Če imaš specifičen cilj ga definiraj na enem listu papirja. Naredi si splošne korake, ki jih moraš opraviti na poti do cilja. Tako se ti bo cilj zdel veliko lažje dosegljiv in realen. Imela boš nekakšen zemljevid, ki te bo počasi usmerjal do cilja. Hkrati pa ker je imaš samo eno stran, boš pozorna, da bodo na njem res zgolj tiste nujne stvari. Za pomoč si lahko prebereš tudi to OBJAVO, kjer sem pisala o ciljih.

Začni danes delati tisto, kar želiš delati v prihodnosti. Pravi trenutek, da začneš je ta trenutek in ne 5. maj 2035. Če veš kje se vidiš v prihodnosti (in vsaj za eno področje tvojega življenja veš), ampak ne veš kje bi začela, začni kar nekje. Če želiš biti blogerka, odpri word in napiši svojo prvo objavo. Mogoče ne bo ta nikoli objavljena, ampak si začela.

Naučiti se moraš obvladati upor. Pa ne tistega pri elektriki, ampak tistega v tvojih možganih. To je tisti glasek, ki ti pravi, da nisi dovolj dobra, da ti nikoli ne bo uspelo, da nisi prepričana v to, da te bodo drugi imeli za kredibilen vir, da si premlada, da si prestara. Ta glasek bo vedno prisoten v tvoji glavi, ampak nauči se ga obvladati. Zahvali se mu za njegov komentar in ga pošlji nazaj v njegovo sobo.

Če res ne veš kaj bi naredila glede določene situacije, se vprašaj kaj bi v tem primeru naredila profesionalka. Če sama ne veš odgovora, poišči osebo, ki je na tvojem področju uspela in poglej kaj je ona naredila, sedaj ji lahko tudi preprosto pošlješ sporočilo, recimo na IG  in mogoče boš dobila odgovor direktno od nje. Vsako vprašanje ima odgovor. Tudi to, ki ga imaš ti, zato se ne boj spraševati in ne boj se tega da nečesa ne veš. (Kratka opomba: Vsakič ko berem novo knjigo o ''osebni rasti'' izvem nov podatek iz določene študije in tako svoje znanje še nadgradim.)







Ni komentarjev