Razširjeno objavo najdeš na PODCASTU. Tukaj pa bom delila samo
povzetek in nasvete.
Pa najprej poglejmo kdo je amater in kdo je profesionalec:
Amater je tista oseba, ki nekaj počne, ko ima čas oziroma bolje
rečeno, ko se mu ljubi. Od tega, kar počne nima nikakršnih rezultatov, ker pač
ni konsistenten in v to ne vlaga trdega dela. Je ljubosumen in išče izgovore
zakaj je drugim uspeva njemu pa ne. Ali če povzamem z citatom iz enega članka
na internetu Amateurs get in
the game only because it looks shiny and the Pros seem to be making money. They
aren't prepared to put in the hours.
Profesionalce bom pa opisala s citatom Stevena Pressvelda avtorja
knjige Turning Pro: (knjige nisem prebrala, ker sem šele pred kratkim izvedela
zanj, čeprav sem za nekatere njegove knjige že slišala.) ''Turning Pro changes what time we go to bed
and what time we get up. It changes how we organize our day. It changes what we read and what we feed our
bodies. The amateur tweets, the Pro works.''
Profesionalka lahko postaneš na točno tistem področju, ki ti
največ pomeni, lahko je to tvoj hobi, to da si najboljša mama, to da se redno
ukvarjaš s športom in da skrbiš za svoje telo …
Torej na kratko povedano, če želiš uspeti moraš postati
Profesionalka. Zdaj pa, kako boš to dosegla?
V bistvu na enem področju že si profesionalka, samo da tega ne veš.
To je služba. Najprej si morala tako ali drugače službo poiskati. Sedaj greš
vsak dan v službo. Prideš točno, greš ko se zaključi tvoje delo oziroma tvoja
izmena. Ko greš na dopust se vedno o tem prej pogovoriš s šefom. Svoje
rezultate in ideje vedno deliš s šefom, ki jih potem ovrednoti. Tvoj dan je
organiziran okrog službe. In veš, da ne moreš iskati izgovorov zakaj pa danes
ne bi šla v službo in veš, da se ne moreš kar odločiti, da ta teden pač ne boš
šla v službo in boš šla naslednji in bo vse kul, ker veš da boš dobila odpoved.
Ali pa da boš osem ur preživela na Instagramu namesto, da bi opravila svoje
delo, ker boš spet zelo verjetno kmalu odpuščena.
Enako se moraš obnašati do svoje ideje ali hobija, ki si ga želiš
razviti. Tudi na to glej kot na tvojo
službo. Vsak dan se moraš prikazati in delati na svoji ideji. Pa naj bo to ena
ura, tri ure ali pet ur. Ravno tako se moraš s sabo dogovoriti za dopust in
poskrbeti, da imaš vse pripravljeno za takrat, ko se tvoj dopust konča. Svoje
ideje moraš sama ovrednotiti, razviti moraš občutek kaj je dobro in kaj je
slabo. In ta čas, ki si ga vzameš za razvijanje svoje ideje, da jo res razvijaš
oz. delaš na njej in ne da brskaš po Instagramu ali Pinterestu kaj boš jedla za
večerjo.
Če imaš specifičen cilj ga definiraj na enem listu papirja. Naredi
si splošne korake, ki jih moraš opraviti na poti do cilja. Tako se ti bo cilj
zdel veliko lažje dosegljiv in realen. Imela boš nekakšen zemljevid, ki te bo
počasi usmerjal do cilja. Hkrati pa ker je imaš samo eno stran, boš pozorna, da
bodo na njem res zgolj tiste nujne stvari. Za pomoč si lahko prebereš tudi to
OBJAVO, kjer sem pisala o ciljih.
Začni danes delati tisto, kar želiš delati v prihodnosti. Pravi
trenutek, da začneš je ta trenutek in ne 5. maj 2035. Če veš kje se vidiš v
prihodnosti (in vsaj za eno področje tvojega življenja veš), ampak ne veš kje
bi začela, začni kar nekje. Če želiš biti blogerka, odpri word in napiši svojo
prvo objavo. Mogoče ne bo ta nikoli objavljena, ampak si začela.
Naučiti se moraš obvladati upor. Pa ne tistega pri elektriki,
ampak tistega v tvojih možganih. To je tisti glasek, ki ti pravi, da nisi
dovolj dobra, da ti nikoli ne bo uspelo, da nisi prepričana v to, da te bodo
drugi imeli za kredibilen vir, da si premlada, da si prestara. Ta glasek bo
vedno prisoten v tvoji glavi, ampak nauči se ga obvladati. Zahvali se mu za
njegov komentar in ga pošlji nazaj v njegovo sobo.
Če res ne veš kaj bi naredila glede določene situacije, se vprašaj
kaj bi v tem primeru naredila profesionalka. Če sama ne veš odgovora, poišči
osebo, ki je na tvojem področju uspela in poglej kaj je ona naredila, sedaj ji
lahko tudi preprosto pošlješ sporočilo, recimo na IG in mogoče boš dobila odgovor direktno od nje.
Vsako vprašanje ima odgovor. Tudi to, ki ga imaš ti, zato se ne boj spraševati
in ne boj se tega da nečesa ne veš. (Kratka opomba: Vsakič ko berem novo knjigo
o ''osebni rasti'' izvem nov podatek iz določene študije in tako svoje znanje
še nadgradim.)
Ni komentarjev