Kako sem preživela prvi mesec na izmenjavi?

Srečno sem prispela v Francijo se vselila in takrat se je zabava pričela. Za mano je privajanje na novo okolje, dobila pa sem tudi nov okvir za posteljo in sedaj spim brez težav. Minil je v odkrivanju okoliških kotičkov in še vedno nisem zaključila z njimi. Te kotičke vam bom tudi predstavila v posebni objavi. 


Faks
Eno objavo o šoli sem že napisala in jo najdeš tukaj. Tako kot doma je koncentracija po enem mesecu popustila, en predmet je dejansko zanimiv (od treh, ki jih imam trenutno), ostala dva pa sta bolj kot ne za preživetje, ampak se tudi pri njiju tu in tam najde kakšna zelo uporabna informacija. Enega sem pa šele začela, tako da o tem bom še poročala. Poleg tega z enim predmetom zaključim že jutri. Februar pa bo tudi najbolj naporen mesec, saj bom večino časa vsak dan na faksu za vsaj eno predavanje, en teden pa me čakajo predavanja od jutra do večera, edini plus je v tem, da bom v tem tednu zaključila z dvema predmetoma. Imam pa tukaj zelo veliko predstavitev, večina predstavitev pa poteka pred dejanskimi podjetji oziroma podjetniki.

Življenje
Življenje je umirjeno in predvsem vidi se, da trenutno ni turistov. Vesela sem, da sem tukaj v zimsko-spomladanskem času, ko ni veliko ljudi. Ne predstavljam si obiskovati vseh turističnih točk poleti, ko je tukaj ogromno turistov. Če se odločaš za izlet na azurno obalo in te ne motijo zgodnje pomladanske temperature, ti močno priporočam izlet izven sezone. Prav tako je večinoma sonček in zato je še vse veliko bolj pozitivno. Zame je pomemben delujoči javni promet, ki tukaj je (večinoma, dokler se ne odločijo stavkati, kar se tudi dogaja). Tako da nimam težav s tem da pridem do šole in nazaj, pa tudi do edine večje trgovine, ki izgleda nekako tako kot naš interspar. Zanimivost, ki sem jo opazila tukaj je da imajo praktično za vsakim vogalom lekarno.

Hrana
Hrana v restavracijah je seveda dražja kot pri nas, v Nici je pica margerita okrog 14€, v Cannesu sem jo našla za 10€. Cene v trgovini pa so različne, nekatere so podobne našim, nekatere so pa precej višje. Piščanec je tukaj recimo veliko dražji, ko cena dosega tudi do 16€/kg za piščančje zrezke, če pa slediš akcijam dobiš prsa brez kosti tudi za 7€/kg, ampak niso prvovrstna kvaliteta. Sadje in zelenjava sta približno v istem cenovnem rangu kot pri nas pozimi. Se pa zelo hitro naučiš tudi primerjati cene in gledati koliko dejansko stane 1kg nečesa. Recimo 3 raznobarvne paprike pakirane skupaj so na kg dražje kot če kupiš tri raznobarvne paprike vsako posebej, čeprav se na prvi pogled zdi, da so skupaj pakirane cenejše. Dobiš tudi ogromno predpripravljene hrane. Tudi že pečene palačinke, ki jih recimo pečejo kar sredi trgovine. Ohh pa lončka za kuhanje kave (=dževe) ne dobiš nikjer, imajo pa celo vrsto kapsul za kavo. Tudi dobiti avtomata za kavo res ni noben problem. Imajo pa Francozi ogromno svojih sladic, ki jih bom predstavila in testirala v posebni objavi. Dejansko je res, Francozi so nori na bagete in dobiš jih čisto povsod. Glede baget še nekaj, uporabne so zgolj sveže pečene in isti dan. Imajo tudi precej manj vrst kruha, kot ga imamo recimo pri nas. Meni pa se je uspelo dokopati do polnozrnatega kruha.

Prevoz
Javni prevoz za mlade in študente ni drag. Karta za avtobus za Antibes na mesec stane 12€, posamezna vožnja pa 1,5€ (redna cena), tako lahko za praktično 3€ prideš do Nice ali Cannes-a (ne moreš potovati s kartico za 12€ na tej razdalji). Poleg tega ti železnice s kartico za 15€ ponujajo 50% popusta na prevoze z vlakom po azurni obali, kar ni slabo če veliko uporabljaš vlak in ker karte za vlak niso najcenejše.

Angleščina ali Francoščina?
Predavanja na šoli, ki jo obiskujem so izključno v angleščini zato komunikacija s profesorji in sošolci ni problem, ker znajo angleško. Če pa gremo ven iz šole se pa začne zabava. Kot je znano Francozi slabo govorijo angleško, starejše generacije pa sploh ne govorijo angleščine. Mlajši Francozi pa tudi ne govorijo angleščine, ker je ista težava kot povsod, ker mislijo da niso dovolj dobri v njej je nočejo govoriti. Se pa večinoma da z neko mešanico francoščine in angleščine vse urediti.  In s pomočjo google translate.

Stroški
Kakšni so torej neki približni mesečni stroški. Za normalno življenje brez žuranja je edino večje odstopanje pri najemnini. Mene najemnina na mesec stane 450€ (z vključenimi stroški), s tem da je povprečna najemnina na mesec nekje med 500€ in 600€. Je pa cena glede na stanovanje kar primerna.  Imam svojo sobo in to je mi je bilo v bistvu tudi najbolj pomembno. Hrana nanese približno toliko kot v Sloveniji, mogoče malo več.
Edino kar bo meni povečalo stroške v marcu in aprilu bo to, da bom več porabila za potovanja in da bom verjetno nekaj denarja pustila tudi za francosko kozmetiko (ki je tukaj občutno cenejša kot pri nas).








Ni komentarjev