Refleksija na zadnjih 22 let plus 3 leta izkušenj


Današnja objava bo dolga, ker zdaj sem že zelo dolgo na tem svetu. In ker želim začeti na začetku. In ker se mi zdijo to taka leta, ko je prav, da pogledam, kaj se je uresničilo in kaj se ni, kje sem zajebala in kje sem sprejela pravo odločitev. Predvsem pa kako so lahko pričakovanja povsem v večini neuresničljiva.

Začela bom v zgodnjih najstniških letih, torej tam nekje do petnajstega leta in po mojem slabem spominu (pišem tale blog v Franciji in nimam dostopa do dnevnikov). Torej takrat sem se nekje odločila, da bom do srednjih dvajsetih let že bila v zvezi (po nekih idejah tudi zaročena), bila bogata, bila igralka in imela Porscheja. Uglavnem leta so minila in potem sem med srednjo šolo postavila nova pričakovanja. Tokrat so šla ta pričakovanja v smeri, da zaključim faks, da vmes nekje naredim svoje podjetje in da grem v zvezo (končno). 

Stanje je trenutno tako, da sem ponosna, da naslednje stvari, ki sem jih naredila:

Pretečen pol maraton
V osnovni šoli se mi je zdel tek zdel mučenje in sem ga sovražila. Sploh ko smo morali brez kondicije preteči tistih 600 ali 1000m, po možnosti po soncu. V srednji šoli pa je tek postal sprostitev in vrsta telovadbe, ki mi je resnično ustrezala. Tako sem pretekla svojih prvih 5km na DM teku za ženske in pristala na 10 km na Ljubljanskem maratonu in prej kot sem mislila sprejela noro odločitev, da pretečem pol maraton. In uspelo mi je! Tek pa je v tem času postal moj redni psiholog, sprostitev po napornem dnevu ali pa nekaj, kjer si postavim cilj, ki ga hočem uresničiti.

Odhod na delo v ZDA
Lahko rečem nora odločitev, ki sem jo sprejela, ampak je zagotovo ne obžalujem. Ne glede na to, da mogoče zaradi določenih dejavnikov to ni bilo to najboljše poletje (čeprav mislim, da je bilo kar celo leto čudno). Če bi lahko ponovila, bi ga ponovila. Zakaj? Ker  me je ne glede na vse naučilo ogromno o sebi in predvsem, da ne glede na to kaj se zgodi imam moč, da se poberem in grem naprej. Saj veš kaj pravijo sometimes you win and sometimes you learn.

Mrha (blog&podcast)
Začela sem kot lepotna blogerka in zelo hitro ugotovila, da se mi zdi škoda toliko denarja zapraviti za različne lepotne izdelke, ki potem na pol porabljeni stojijo v omari. Zato sem se počasi usmerila v bolj lifestyle blog in sedaj objave pišem še z veliko večjim veseljem. Predvsem pa sem ponosna nase, da sem se končno dovolj disciplinirala, da imam redne objave na blogu in da sem začela ustvarjati podcast.  

Vztrajnost pri iskanju študentskega dela
Ko sem dve leti nazaj iskala študentsko delo, sem sprejela prvo delo, ki sem ga dobila. Letos sem se odločila, da hočem delo, ki bo potekalo dopoldne, samo med tednom in da bodo to administrativna dela. Čeprav sem ga iskala veliko časa in dobila ogromno zavrnitev, ki bi me lahko brez težav odvrnile od mojega cilja, mi je na koncu le uspelo. Rada bi še dodala, da mi je čisto vsako študentsko delo nekaj dalo in me predvsem naučilo veliko novega ter mi dalo idejo na čem želim v prihodnosti delati.

Da se ne sekiram zaradi svoje angleščine
Nisem talentirana za jezike in zame je bil vsak test ali spraševanje pri angleščini mučenje. Dnevi, ki sem jih porabila za učenje pa nešteti. Moje znanje pa še vedno ni na takem nivoju, ko bi si želela, da bi bilo. Ampak sem vesela, da kljub temu, da moja angleščina ni najboljša se trudim in rinem v tuje države, kjer sem jo prisiljena uporabljati ne glede na obliko. In predvsem jo brez težav uporabljam in se ne skrivam za svojim neznanjem.

Da sem izbrala študij, ki mi je všeč in ne tisti, ki mi bo prinesel denar
Ko se v srednji šoli začneš odločati o študiju poslušaš različne ljudi okrog sebe, ki ti želijo najboljše in ti hočejo svetovati, kaj je tisto kar je najboljše zate. Ampak stvar, ki jo v tem primeru moraš narediti je ta da poslušaš sebe in se odločiš za tisto, kar tebi najbolj ustreza. Sama svoje odločitve niti sedaj ne bi spremenila, ker mi je študij dal ogromno.

Da sem bila predstavnica letnika
Na dodiplomskem študiju sem bila tudi predstavnica letnika, kar je pomenilo, da sem skrbela, da je vse potekalo kot je moralo. Da se vaje niso prekrivale študentom, da so bili roki za izpite lepo razporejeni, da ni bilo večjih težav s profesorji. Čeprav je bilo ''delo'' včasih naporno, pa sem vesela, da sem to naredila, ker bila ena najboljših izkušenj.

Odhod na izmenjavo
Čeprav sem na izmenjavi šele en mesec, mislim da je bila to super odločitev in nekaj, kar mi bo dalo veliko, predvsem pa me bo spravilo ven iz cone udobja, sploh če bom želela izkoristiti večino priložnosti, ki jih izmenjava ponuja. In da bom zbrala tistih 20 kreditnih točk, ki jih potrebujem, da obdržim štipendijo.

Da sledim svojim ciljem in odkrivam, kaj je tisto kar v življenju hočem.
Ne glede na to kako težko je včasih, ne glede na to, da bi večkrat najraje vse pustila, se zaprla v sobo in postala stay at home daughter, še kar rinem naprej. Pa čeprav to pomeni, da moram včasih narediti kakšen korak nazaj. Kaj želiš od življenja je težko odkriti, vem pa samo eno stvar, nočem se en dan zbuditi in ugotoviti, da večjega dela svojega življenja nisem živela.

Kakšno je trenutno stanje pri 25tih?
Še vedno sem samska z veliko poučnimi izkušnjami v zadnjih treh letih in zelo dobrimi razlogi zakaj ne bom spustila standardov nikoli več.
Počasi zaključujem študij in še vedno ne vem kaj bom naredila po zaključku študija.
Rastem in se vedno bolj zavedam sebe, svojih močnih strani in svojih napak.
Da sem se naučila, da potrebujem svoj čas, da stvari začnem in jih razvijam, da stvari za katere sem mislila, da se bodo zgodile veliko prej, še vedno niso zgodile. Ampak predvsem vem, da sem na pravi poti in da ta pot ni ravna je ovinkasta in pelje čez vse mogoče prepreke in vem, da ob pravem času bom tudi dosegla vse svoje zadane cilje. Pa čeprav to pomeni, da se bo zgodilo pet ali deset let kasneje kot sem načrtovala.

Vse kar si bom ob tem rojstnem dnevu zaželela je, da grem naprej in da grem po svoji poti, ker le tako bom na koncu dosegla svoje cilje.

Kje se vidim pri 30tih?
Zelo verjetno v tujini v svojem podjetju. Doma mi bo pa družbo delal kužek ali maček. In upam da nekje ob morju, če ne bom pa vsaj praznovala ob njem.






Ni komentarjev