Zakaj za vsaj en mesec v tujino

Če bi bilo po moje bi vsakogar poslala vsaj za en mesec v tujino. Sama se do sedaj skupno preživela zaradi dela/študija v tujini eno leto. In lahko rečem, da je bil to čas, ko sem se največ naučila, tako o sebi kot o življenju. 
Preden pa začnem naštevati razloge bi rada poudarila še nekaj. Lahko greš v tujino tudi tako, da od tega ne odneseš čisto nič, ampak to je potem dolgočasno. 

Odrasteš
Ko prideš v tujino, ne glede na to ali gre za delo ali šolanje si porinjen v drugačno kulturo. Kar pomeni, da si hitro porinjen iz cone udobja. Hkrati pa se naučiš kako odreagirati v določenih situacijah in spoznaš koliko lahko v resnici preneseš. Ker kljub temu, da se lahko ista situacija zgodi doma, ni isto. Po mojih izkušnjah se situacije zdijo bolj naporne in zapletene, verjetno že zaradi tega, ker če ne drugega je jezik, ki ga govorijo tam popolnoma drugačen. Na drugi strani lahko doma stvari malo razvlečeš in se izogibaš situaciji v tujini, pa jo glede na omejen čas moraš hitro razrešiti.

Postaneš samostojen
Nekateri bolj drugi manj. Če si bil že prej precej samostojen so tukaj samo še neke nianse, ki se tičejo bolj kot ne tega, da sedaj nimaš staršev za sabo, ker si v tujini po drugi strani moraš pa vse stvari urejati v tujem jeziku. Največ tukaj definitivno odnese nekdo, ki še ni imel priložnosti biti samostojen, ker kar naenkrat moraš sam poskrbeti da so računi plačani, da so vse uradniške stvari urejene, da imaš hrano, da so oblačila oprana, itd. Po drugi strani pa se ta samostojnost lahko obrne tudi v to, da teh par mesecev ti ni mar za nič in samo uživaš. Oboje te bo zagotovo nečesa naučilo.

Bolj si sproščen
Ker si v tujini omejeno časa in ker te nihče ne pozna si, seveda do ene meje, po določenem času veliko bolj sproščen in več si upaš. Sploh če veš, da bodo te stvari ostale tam in ti ne bodo sledile domov.

Postaneš bolj odprt
Kar naenkrat si tujec v neki državi in ne glede na to koliko se domače počutiš si še vedno tujec. Hkrati pa spoznaš druge kulture in ljudi z različnimi ozadji. Mene je tujina definitivno naučila, da smo ljudje vsi enaki in da je na koncu osebnosti tista, ki odloči ali je oseba dobra ali slaba. 

Pripravljen si na vse
Shit happens. Ljudje, ki jih imaš za prijatelje se spremenijo v sovražnike, zgodijo se dogodki, ki si jih nikoli nisi predstavljal ali pa si bil prepričan, da tebi se pa to ne bo zgodilo. Ampak hkrati se pa zelo na hitro tudi naučiš reševati takšne situacije saj si v to prisiljen, sploh če si sam in nimaš nikogar, ki stoji za teboj. Hkrati pa se naučiš prositi za pomoč, ko jo resnično potrebuješ, ker pač včasih ne zmoreš vsega sam.

Naučiš se novega jezika ali izboljšaš znanje
Bodimo realni pri nas potrebuješ vsaj angleščino, če ne že drugega tujega jezika. In ravno to, da si nekaj časa v tujini, te prisili, da govoriš v tujem jeziku. Pa naj bo to angleščina ali kateri drug jezik. Ne glede na vse, tudi če jezika države kamor greš ne znaš, se naučiš vsaj razumevanja osnovnih fraz in izgovorjave osnovnih besed.

Ceniš svoj dom
Ko si enkrat v tujini začneš na svojo državo gledati drugače. Vidiš prednosti svoje države pa tudi pomanjkljivosti. Kljub po določenem času začneš pogrešati skrite kotičke svojega doma in na trenutke lažje življenje.

Ugotoviš, da imaš več stvari kot jih potrebuješ
Že samo če se ozrem ta trenutek okrog sebe po svoji osebi vidim, koliko stvari, ki jih imam in jih ne potrebujem. Tega se pa še posebno zaveš, ko se odpraviš v tujino, saj si že na začetku omejen s prtljago in dobro premisliš, kaj boš vzel s seboj. Ko se vračaš domov si spet omejen, tako da včasih kakšno stvar kupiš bolj premišljeno, ko bi jo recimo doma.

Stvari, ki so doma samoumevne drugod niso in obratno
To je ena od stvari, ki te tudi prisili, da stopiš iz cone udobja. Če samo primerjam ZDA in Slovenijo, oni imajo nižje davke, mi pa več stvari ''brezplačnih''. Kaj je boljše? Razlika je v hrani, določene izdelke dobiš lažje tukaj, določene lažje tam. (Hello pumpkin spice, ki ga pri nas še nisem zasledila in pire korenčka, ki ga v Franciji dobiš povsod, pri nas pa zelo težko).

Veliko življenjskih izkušenj v kratkem času
Če greš ven, če si majčken več upaš odneseš od takih izkušenj ogromno. Tudi če si introvert (in sama sem introvert, trust me on that). Ja, bo naporno, pridejo dnevi ki so najboljši v tvojem življenju, pridejo dnevi, ko jočeš, pridejo dnevi, ko se znajdeš v situacijah, ki se ti zdijo nepremostljive. Doživiš res ogromno. In naučiš se ogromno. Na koncu pa ugotoviš, da so ti tisti težki trenutki, dali največ. Ko pa se enkrat zaveš kaj ti to dejansko da, se lahko zelo hitro znajdeš na tem, da si želiš še več tega.

Soočiti se moraš s svojimi problemi
Nekatere težave ostanejo doma, spet druge ti sledijo. Včasih ti ne preostane drugega, ko da se z njimi soočiš, ker ti to lahko drugače uniči celotno bivanje v tujini. Ali pa jih samo prineseš s seboj v tujino, pustiš da te mučijo in ti sledijo potem tudi ko se vrneš domov. Je težko, ampak definitivno vredno.

Za konec
Ne glede na vse, kar sem sama doživela (in ni bilo vse najlepše), bi še vedno vsakega poslala vsaj za en mesec v tujino ali na delo ali na študijsko izmenjavo, ker preprosto dobiš neprecenljive življenjske izkušnje, ki jih težko dobiš kjerkoli drugje. 

Sončni vzhod. Mislim da je bil ta sončni vzhod prvi, ki sem ga videla in ta se je zgodil v NYC.



Ni komentarjev