2019: leto potovanj in osebne rasti

Leto 2019 se počasi bliža koncu. Če se ozrem na celotno leto lahko rečem, da je bilo polno presenečenj, čudovitih trenutkov, novih lekcij, potovanj in novih poznanstev. Leto, ki ga definitivno še nekaj časa ne bom pozabila. Pa pojdimo čez nekaj trenutkov in lekcij, ki sem jih osvojila v letošnjem letu.

Že takoj na začetku leta me je čakala študijska izmenjava v Franciji na zasebni poslovni šoli. Končno sem ugotovila, kako je ko od predavanj dejansko odneseš znanje, ki ga lahko uporabiš v praksi. Poleg tega se naučiš sodelovati s študenti iz drugih držav. Lahko rečem glede samega študijskega procesa, da je bilo luštno, na trenutke pa tudi naporno in stresno, ampak definitivno vredno. Izmenjava pa je tudi pomenila to, da sem zaključila z vsemi izpiti za magisterij in me sedaj čaka samo še magistrska naloga.



Že preden sem odšla v Francijo, sem v svojem ''sanjskem'' življenju živela ob morju. In z izmenjavo sem imela priložnost to tudi preizkusiti. Skoraj vsak dan sonce, temperature, ki se praktično niso spustile pod ničlo, plaža 5 minut stran, vsak dan tek ob morju.  Ter vsi tisti majhni trenutki, ki so čas tam naredili še bolj poseben. Med drugim sem si kupila tudi palmo, ki še živi. #proudmom Še vedno pa noro pogrešam sončne zahode, ker je bil to edini trenutek, ko sem počutila popolnoma mirno in hvaležno za vse. 



… in bila malo razočarana. Mesto je lepo in ima čudovite predele, ampak enostavno sem pričakovala preveč glede na to, da sem si jo želela obiskati več kot 10 let. Sicer pa se bom vanjo zagotovo še vrnila, ker mi je ostalo še nekaj predelov, ki bi si jih želela obiskati. Ohh, pa definitivno ne bom pozabila teka v Guell park, da sem prišla tja pred odprtjem. Se je splačalo, saj je bil park še relativno prazen. 



Po treh letih sem se vrnila nazaj v ZDA na poletno delo. Lahko rečem, da je bilo poletje, navkljub vsem pripetljajem, čudovito, polno dogodivščin in novih poznanstev. Doživela sem stvari, ki jih drugače ne bi in ravno to je tisti čar. Življenje v kampu, odmaknjenem od civilizacije in na čudoviti lokaciji ob jezeru.



New York City
Več kot 10 dni sem preživela v NYC in bilo je čudovito. Najprej Advertising week konferenca, kjer sem končno poslušala Gary Vee-ja v živo, pa do prostovoljnega dela na konferenci. Pa do konec koncev zasebnega koncerta Pitbulla. NYC ima tako ali tako posebno mesto v mojem srcu in se vedno rada vračam vanj. Poleg tega sem se prvič odpravila tam v kino, obiskala Coney Island in preživela veliko časa na podzemni železnici. 




Letos sem se končno lotila izdelave mojega rokovnika. Tisto, kar je nastalo v moji glavi že pred leti danes končno držim v svojih rokah in zaenkrat tudi še pridno uporabljam. Definitivno bo v prihodnje doživel manjše spremembe. Sem pa vesela, da sem se lotila tega izziva. 



Boy bye pt. 2
Lani sem v objavi napisala, da sem se naučila vseh lekcij. Na kratko povedano. Lani sem se naučila osnove, letos sem jih utrdila in nadaljevala na drugi stopnji. Tako, da letos se ne upam trditi, da sem osvojila vse lekcije.

Prijateljstva
To je bilo področje na katerem se je letos verjetno največ dogajalo. In ne vedno v pozitivni smeri. Verjetno lekcija, ki ima največjo vrednost je ta, da tudi če spustim ljudi iz svojega življenja, ne pomeni, da bom ostala sama, ampak da bodo tisti pravi vedno ostali in da bodo hkrati v moje življenje prišli novi ljudje, ki so vredni mojega časa.

Tek
Ohh moj tek. Letos sva se družila manj kot leto pred tem. Letos sem namreč pretekla okrog 800km. Prav tako sem letos pretekla dva teka in sicer DM tek, kjer sem tekla na 9 km in tek v ZDA, kjer sem tekla 5 km in mislila, da bom umrla. Tako, da v naslednjem letu, se bom zagotovo več družila s svojimi tekaškimi copati. Sploh pa sedaj, ko se mi je pridružila še tekaška ura, kar pomeni, da ne potrebujem več teči s telefonom.



Skrb zase
Moje leto, ki je imelo slogan all you can eat, se zaključuje, na mojo srečo. Definitivno je bila dobra lekcija, da ni potrebno, da daš v svoje telo vse, kar ti pride pod roke in predvsem v prevelikih količinah. Tukaj ne ciljam na povišano telesno težo, ampak predvsem na to, da se vse skupaj najbolj pozna na počutju in energiji, ki je na psu. Se je pa počutje noro izboljšalo odkar sem začela jemati vitamin D.

Leto 2020 bo zanimivo, zelo verjetno tudi naporno. Predvsem pa z novo 'prelomnico', ko bom dokončno izgubila študentski status (in vse študentske ugodnosti). Ampak se ga neizmerno veselim.





Ni komentarjev